Search the digital library catalog

Abstract: Magistrska naloga obravnava prenehanje pogodbe o zaposlitvi državnim javnim uslužbencem iz poslovnega razloga, s poudarkom na prenehanju pogodbe zaradi ukinitve državnega organa po drugem odstavku 153. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU). Glede na posebno ureditev po ZJU, da javnemu uslužbencu lahko preneha pogodba o zaposlitvi zaradi ukinitve državnega organa in se pri tem uporabljajo določbe, ki veljajo za prenehanje pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je obravnavana tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz poslovnega razloga, kot enem od razlogov odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Temeljiteje je proučevan javnofinančni razlog odpovedi, ki ga navedeni zakon razvršča med poslovni razlog odpovedi. Kljub temu, da se je glede načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi položaj javnih uslužbencev po noveli ZJU iz leta 2005 zelo približal položaju delavcev v zasebnem sektorju, še vedno velja prepričanje, da je stopnja varnosti zaposlenih v javnem sektorju višja od stopnje varnosti zaposlenih v zasebnem sektorju. Iz podatkov v magistrski nalogi izhaja, da je število odpovedi iz poslovnega razloga s strani delodajalca v zasebnem sektorju višje kot v javnem sektorju. V magistrski nalogi so tudi razdelane razlike med »ukinitvijo organa« ter med »prenosom nalog«, kjer ne pride do prenehanj pogodb o zaposlitvi. Proučevano je, ali je institut prenosa nalog podoben institutu spremembe delodajalca po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in v zvezi s tem tudi sodna praksa Sodišča EU in sodišč v Sloveniji. Do neke mere drugačna ureditev se zaradi narave in področja dela javnih uslužbencev ohranja tudi v madžarskem sistemu, s katerim se primerja ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi ukinitve državnega organa.
Keywords: prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ukinitev državnega organa, javni uslužbenec, poslovni in javnofinančni razlog, javni in zasebni sektor.
Published in DKUM: 20.10.2016; Views: 1415; Downloads: 167
Full text (2,52 MB)

Abstract: Diplomska naloga obravnava ureditev odpravnine v Republiki Sloveniji, s pregledom mednarodnih pravnih aktov, slovenske zakonodaje in sodne prakse. V predstavitvi ureditve instituta odpravnine v Republiki Sloveniji je podrobno predstavljen sistem, ki je uveljavljen z Zakonom o delovnih razmerjih-1 (ZDR-1), Zakonom o javnih uslužbencih (ZJU) in kolektivnimi pogodbami. Odpravnina je nadomestilo, ki je nekomu izplačano ob prenehanju nekega sodelovanja, v delovnopravnem smislu, prenehanju delovnega razmerja. Odpravnina po svoji naravi zasleduje dvojen namen. Prvič, zagotavljanje socialne varnosti delavca, kateremu se, največkrat nepredvideno, status delavca spremeni v brezposelnost in drugič, kot kompenzacija delavcu za njegov prispevek pri poslovanju družbe v daljšem časovnem obdobju. Pogoj za pridobitev pravice do odpravnine v slovenskem pravnem sistemu je poleg ustreznega načina prenehanja delovnega razmerja tudi dopolnitev določene delovne dobe pri delodajalcu ali njegovih pravnih naslednikih, njena višina je odvisna tudi od delavčeve povprečne mesečne plače. Splošno velja, da je delavec, razen pri zaposlitvi za določen čas, upravičen do odpravnine šele po prvem letu zaposlitve. Zneski odpravnin so nizki, delavcu načeloma vsaka nova zaposlitev predstavljava nov tek delovne dobe za izračun odpravnine. Odpravnina je v Sloveniji z zakonodajo zelo podrobno regulirana, hkrati pa je potrebna prenove sistemske regulacije. Slovenski sistem odpravnino ureja na način, ki glede na današnjo dinamiko poslovanja v gospodarstvu, ne ustreza pravični in na dolgi rok vzdržni obravnavi vseh deležnikov, tj. delavcev, delodajalcev in ostale družbe. Rešitev je v celoviti reformi instituta odpravnine, z uporabo čilske ureditve individualnih računov, avstrijske ureditve navezave skladov odpravnin na pokojninske sklade in enakopravno obravnavo vseh subjektov, s katero bi zgradili vzdržen sistem, ki bi poleg zagotavljanja sredstev za socialno varnost delavcev skrbel tudi za sredstva za stabilnost pokojninskega sistema. Ukrepi na področju varovanja šibkejših in okolja bi vplivali na instrumente za regulacijo pravic denarnih prejemkov vseh subjektov.
Keywords: odpravnina, sklad, ZDR-1, slovenski pravni sistem, delovno pravo, avstrijska ureditev odpravnin, čilska ureditev odpravnin, sistem odpravninskih skladov, sistem varčevalnih računov, jamstveni sklad, prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Published in DKUM: 26.11.2015; Views: 1516; Downloads: 199
Full text (436,32 KB)

Abstract: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja različne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, pri katerih izhaja iz načela varstva zaposlitve delavca v primeru nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Načelo varstvo zaposlitve pa ni absolutno, saj zakon med načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi predvideva možnost sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, ob ugotovljenem dejstvu nezmožnosti nadaljnjega sodelovanja delavca in delodajalca. Delavec ima možnost, da pred delovnim sodiščem uveljavlja nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi in sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ne le v primeru nezakonite odpovedi delodajalca, kot je veljalo doslej, ampak lahko zahteva sodno razvezo, kadar mu pogodba o zaposlitvi nezakonito preneha na enega izmed vseh možnih zakonskih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Kadar sodišče ob izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, pride praviloma do reintegracije oziroma vrnitve delavca na delovno mesto k delodajalcu. Druga možnost ob nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi in ki predstavlja izjemo od reintegracije, je institut prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča oziroma sodna razveza pogodbe o zaposlitvi. Delavec in delodajalec imata možnost, da vložita predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi (do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje), kadar utemeljeno ne želita nadaljevati delovnega razmerja. Sodišče bo namesto reintegracije odločilo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ob upoštevanju obojestranskega interesa pogodbenih strank ter okoliščin konkretnega primera, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. V tem primeru sodišče skladno s prvim odstavkom 118. člena ZDR-1 s sodbo ugotovi trajanje delovnega razmerja, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu namesto reintegracije prizna ustrezno denarno povračilo, ki ga določi ob upoštevanju zakonskih meril v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Pravna ureditev sodne razveze pogodbe o zaposlitvi in s tem denarnega povračila je skladna z mednarodnimi smernicami s področja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. S spremenjeno ureditvijo 118. člena ZDR-1, po katerem sodišče o sodni razvezi več ne more odločati na podlagi lastne iniciative, pa se institut sodne razveze bolj približujejo nemški ureditvi, po vzoru katere je bil vpeljan v naš pravni sistem.
Keywords: nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi, reintegracija, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, denarno povračilo
Published in DKUM: 24.09.2014; Views: 2680; Downloads: 481
Full text (904,35 KB)

Abstract: Institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoča delavcu, da v primeru hujših kršitev obveznosti s strani delodajalca z enostransko izjavo volje povzroči takojšnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja. Hujše kršitve obveznosti delodajalca, ki predstavljajo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca zakon taksativno našteva. Delavec lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi le v primeru zakonsko določenega razloga in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do poteka odpovednega roka oziroma časa za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. S sprejemom novega Zakona o delovnih razmerjih, ki je stopil v veljavo aprila 2013 je bil krog razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca razširjen. Dodan je bil nov, osmi odpovedni razlog, ki se nanaša na plačevanje prispevkov za socialno varnost. Poleg tega je nov Zakon o delovnih razmerjih tudi preoblikoval in spremenil nekatere že obstoječe odpovedne razloge ter jasneje uredil postopek, ki ga mora delavec izpeljati preden poda izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Pomembno vlogo v okviru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi imajo tudi sodišča, ki v morebitnem sporu presojajo zakonitost podane izredne odpovedi delavca in ob tem oblikujejo sodno prakso. S svojimi stališči in razlagami v njej dajejo odgovore na vprašanja, ki jih odpira zakonodajna ureditev. Institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca delodajalcu pozna tudi nemška delovnopravna zakonodaja. Pravna ureditev le tega je v pretežni meri enaka kot v slovenski zakonodaji.
Keywords: prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pravni viri, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, nov Zakon o delovnih razmerjih, pravice delavca, sodna praksa
Published in DKUM: 13.01.2014; Views: 4014; Downloads: 502
Full text (808,54 KB)

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavano vprašanje obveznega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na tiste starejše delavce, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Na tem mestu pa se odpre pomembno vprašanje, ali je tak institut sprejemljiv v posameznih nacionalnih pravih ali morebiti ne predstavlja diskriminacije na podlagi starosti in na podlagi spola. Republika Slovenija takega instituta, razen za določene kategorije delavcev, ni poznala in je delavec lahko nadaljeval z opravljanjem dela tudi po tem, ko je dopolnil pogoje za upokojitev. Letos pa je Državni zbor sprejel poseben zakon, ki spreminja in dopolnjuje določbe različnih zakonov, njegov namen pa je rast in vzpostavitev dolgoročnega razvoja Republike Slovenije. V ta zakon je uvedel tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi vsem javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Države v svojih nacionalnih predpisih lahko zakonsko uredijo obvezno prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nekatere posebne kategorije delavcev, vendar mora biti taka ureditev jasna, določna in ne sme biti neutemeljeno diskriminatorna. Tudi Sodišče EU je zavzelo stališče, da je tak ukrep upravičen, če gre za sorazmerno sredstvo za dosego legitimnega cilja socialne politike, povezane s politiko zaposlovanja in trga dela. Načini uresničevanja ciljev zaposlitvene politike in delovnega trga pa morajo biti v splošnem javnem interesu, razumni, nujni in sorazmerni. Tak ukrep bi sicer pripomogel k večji zaposljivosti mladih, saj bi se sprostilo kar nekaj delovnih mest. Kljub temu pa menim, da je tak ukrep diskriminatoren do starejših delavcev, ki želijo delati dlje od predvidene upokojitvene starosti in si v tej finančni krizi izboljšati svoje gmotno stanje. Prav tako pa tak ukrep ni v skladu z aktualnimi cilji sedanje socialne politike in napovedane reforme pokojninskega sistema, katere namen je povišanje upokojitvene starosti.
Keywords: obvezno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, obvezna upokojitev, diskriminacija na podlagi starosti, starejši delavci, Zakon o uravnoteženju javnih financ.
Published in DKUM: 06.02.2013; Views: 2315; Downloads: 175
Full text (1,04 MB)