1. Zunajzakonska skupnost v Sloveniji in Severni Makedoniji : Primerjalna študija pravnih okvirovAleksandar Miloshevikj, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na primerjalno analizo pravne ureditve instituta zunajzakonske
skupnosti v Republiki Sloveniji (Slovenija) in Republiki Severni Makedoniji (Makedonija). Začne
se z definicijo in zgodovinskim pregledom družine in življenjskih skupnosti, nadaljuje pa s
primerjavo pravnih definicij iz družinskega prava. V nadaljevanju so analizirana še druga področja,
ki se dotikajo zunajzakonskih partnerjev, ter relevantna sodna praksa za to področje s sklepi in
idejami, kako izboljšati trenutni položaj zunajzakonskih skupnosti v izbranih državah.
Visok odstotek razvez, ekonomska neodvisnost, obredi in upravni postopki vodijo do tega, da
sklenitev zakonske zveze ni prva izbira med mladimi, ki iščejo alternativne načine ureditve
življenjske skupnosti. Ena najpogostejših alternativ je institut zunajzakonske skupnosti, vendar
njegovo poznavanje, razumevanje, kdaj in kako nastane zunajzakonska skupnost ter kakšne so
pravice in obveznosti, ki jih bosta imela zunajzakonska partnerja, med državljani teh držav ni
dovolj poznano. Prispevek poskuša s primerjalno analizo podati osnovna znanja, ki bi jih državljan
moral imeti o zunajzakonski skupnosti.
Temeljita primerjalno pravna analiza, pri kateri so bili natančno upoštevani vidiki pozitivnega
prava ter sodne prakse v obeh državah, je omogočila celovit pregled med pravnimi ureditvami.
Bistvo analize je predstaviti razlike in podobnosti, ki obstajajo med državama, da bi državljane teh
dveh držav seznanili s tem institutom. Čeprav sta bili obe državi del Socialistične federativne
republike Jugoslavije (SFRJ), lahko ugotovimo, da je Republika Slovenija zunajzakonskim
partnerjem priznavala in določila veliko več pravic in obveznosti kot Republika Severna
Makedonija.
Poleg tega imata obe državi še vedno problem z zunajzakonsko skupnostjo, ki predstavlja dodatno
breme za sodišča, ker jo je treba dokazovati in ugotavljati v sodnem postopku. V prispevku je
podana kritika in vizija izboljšanja pravnega okvira z namenom olajšanja dela sodnikov,
zunajzakonskih partnerjev in drugih ter ustvarjanja boljšega pristopa za partnerje, ki bi želeli
vzpostaviti zunajzakonsko skupnost.
Keywords: družinsko pravo, družina, življenjska skupnost, zunajzakonski partnerji, premoženjska razmerja, pravice in obveznosti, Republika Slovenija, Republika Severna
Makedonija
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 0; Downloads: 44
 Full text (932,09 KB) |
2. Urejanje premoženjskih razmerij v nepravdnem postopku in načeli dispozitivnosti ter oficialnosti : magistrsko deloTim Diaci, 2022, master's thesis Abstract: Od dne 15. 4. 2019 je v Republiki Sloveniji začel veljati nov Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1), ki je nadomestil prejšnji Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) in uvedel nekaj pomembnih novosti in uskladitev z materialnopravnimi predpisi. V magistrskem delu je narejena primerjava med starim in novim zakonom o nepravdnem postopku glede določb, ki urejajo premoženjskopravna razmerja. Ugotovljeno je do kolikšne mere so se nepravdni postopki, ki urejajo premoženjska razmerja, z novim ZNP-1 dejansko spremenili. ZNP-1 je uvedel tri bistvene spremembe v zvezi s postopkom za določitev odškodnine. Ukinila se je možnost uvedbe tega postopka po uradni dolžnosti. Spremenil se je tudi status državnih odvetnikov, ki imajo v sedanjem postopku po ZNP-1 položaj zakonitega zastopnika države, in spremenila se je ureditev glede plačila stroškov postopka. V zvezi s postopkom za cenitev in prodajo stvari so v magistrskem delu izpostavljene razlike med ZNP-1 in Zakonom o izvršbi in zavarovanju. Po sedaj veljavnem ZNP-1 mora predlagatelj v predlogu ob navedbi prodajne oz. izklicne cene priložiti še s strani vseh udeležencev podpisane izjave, da se strinjajo s prodajo in navedeno ceno ter da so seznanjeni s tem, da nimajo pravice do pritožbe zoper sklep sodišča, s katerim se bo dovolila takšna prodaja. Glede postopkov v stanovanjskih zadevah se v ZNP-1 možnost revizije usklajuje z ureditvijo po Zakonu o pravdnem postopku. Druga bistvena novost, ki jo uvaja ZNP-1, je določba 148. člena, ki govori o posebni sposobnosti biti stranka oz. udeleženec v nepravdnem postopku za skupnost etažnih lastnikov, ki jih zastopa upravnik, če ga stavba ima. Glavna novost, ki jo uvaja ZNP-1 v postopkih za urejanje razmerij med solastniki, je drugi odstavek 148. člena, ki določa, da v tem postopku odloča sodišče tudi v primerih, ki jih v 117. členu določa Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ). Sledi nepravdni postopek za delitev stvari in skupnega premoženja ter prenehanja premoženjske skupnosti, kjer ZNP-1 na novo ureja postopek prenehanja premoženjske skupnosti in spreminja oz. dopolnjuje postopkovna pravila, zlasti v primerih, ko je predmet delitve nepremičnina. Pri postopku za ureditev meje so predstavljene razlike z upravnim postopkom po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN). ZNP-1 je bil tudi usklajen z ZEN tako, da ureja dolžnost sodišča, da pravnomočni sklep oziroma sodno poravnavo pošlje pristojni geodestki upravi. Dodan je tudi nov 174. člen, ki določa smiselno uporabo določb tega postopka v primeru gradnje na tujem zemljišču po 47. členu SPZ. Kot zadnji je bil obravnaven še nepravdni postopek za ureditev nujne poti. Ugotovljeno je bilo, da ZNP-1 ni bistveno spremenil vsebine določb v zvezi s postopkom nujne poti v primerjavi z ZNP, saj se je večina teh določb že uskladila s tem, ko je 1. 1. 2003 v veljavo stopil SPZ. Na splošno je bilo ugotovljeno, da ZNP-1 v postopkih za urejanje premoženjski razmerij daje več poudarka avtonomiji udeležencev kot predhodni ZNP, s čimer v ospredje postavlja načelo dispozitivnosti.
Keywords: nepravdni postopek, premoženjska razmerja, ZNP-1, ZNP, povezava z materialnimi predpisi
Published in DKUM: 08.04.2022; Views: 1014; Downloads: 170
Full text (1,00 MB) |
3. Analiza sodne prakse posebnega premoženja zakoncev po letu 2010Patriša Kokol, 2017, undergraduate thesis Abstract: S sklenitvijo zakonske zveze nastanejo za zakonca določene pravne posledice, tako na osebnem kakor tudi na premoženjskopravnem področju. Pravila družinskega prava na splošno, kot tudi premoženjskopravna razmerja med zakoncema, ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ta zakon pozna en sam, obligatoren zakonski režim. Je kogentne narave in zato zakonca ne moreta pogodbeno spreminjati premoženjskega režima, saj ta ni prepuščen svobodi pogodbenega urejanja.
Veljavna pravna ureditev določa režim skupnega premoženja in režim posebnega premoženja zakoncev. Trenutek, ko začnemo ločevati skupno in posebno premoženje zakoncev, je trenutek sklenitve zakonske zveze. Skupno premoženje zakoncev je tisto premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. V zvezi s skupnim premoženjem velja zakonska domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka. Posebno premoženje zakoncev pa je premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. V kategorijo posebnega premoženja uvrščamo prav tako premoženje, ki ga zakonca pridobita v času trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom, temveč neodplačno.
Zakonskih določb, ki urejajo premoženjskopravna razmerja med zakoncema, je v slovenskem pravnem redu relativno malo. Velik pomen imajo na tem mestu sodišča, ki skozi svoje odločitve z interpretacijo in konkretizacijo zakonskih določb vsebino postavljajo v okvir prava.
Sprejetje novega Družinskega zakonika je na področju premoženjskopravnih razmerij med zakoncema prineslo velike spremembe. Zakoncem in zunajzakonskim partnerjem je omogočil, da bodo s sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij lahko izključili zakoniti premoženjski režim in tega uredili s pogodbo na način, ki jim najbolj ustreza. V primeru, ko zakonca ne bosta sklenila pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, bo za njiju veljal zakoniti premoženjski režim.
Keywords: Zakonska zveza, premoženjska razmerja, premoženjskopravni režim, premoženje zakoncev, skupno premoženje zakoncev, posebno premoženje zakoncev, sodna praksa, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
Published in DKUM: 22.09.2017; Views: 2205; Downloads: 225
Full text (586,24 KB) |
4. ŽENITNA POGODBA - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN AVSTRIJOUrska Soršak, 2016, undergraduate thesis Abstract: Zakonska zveza je eden izmed temeljnih institutov, ki je urejen na področju družinskega prava in je zelo pomemben za oblikovanje odnosov med ljudmi. V slovenski zakonodaji jo ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki določa, da je njen glavni namen zasnovanje družine. Z vstopom v zakonsko zvezo pa morata zakonca sprejeti tudi določene pravice in obveznosti. Nastanejo tako osebne kot premoženjskopravne posledice.
Premoženjskopravni režim je v ZZZDR urejen na obligatoren način. Določeno je, da ob sklenitvi zakonske zveze nastanejo tri premoženjske mase, posebno premoženje vsakega izmed zakoncev in skupno premoženje. Zakonca se lahko dogovorita, da njuno posebno premoženje postane njuna skupna lastnina, ne moreta pa se dogovoriti, da ne bi bilo premoženje, ki ga pridobita z delom tekom zakonske zveze, skupno. Omogočena jima je torej le delna pogodbena avtonomija, saj lahko sklepata vse pravne posle, ki jih lahko sklepata s tretjimi osebami, vendar samo če niso v nasprotju z ZZZDR.
Iz navedenega izhaja glavna pomanjkljivost ZZZDR na tem področju, saj s sklenitvijo ženitne pogodbe ni omogočena popolna sprememba zakonitega premoženjskega režima. Ženitna pogodba (pacta nuptialia) je posebna pogodba, ki ureja premoženjska razmerja med zakoncema na podlagi dispozicije strank tako, da zakonca uredita in uskladita vse premoženjske pravice in skupne interese v medsebojnih razmerjih kot tudi v razmerjih do tretjih. S tem, ko po ZZZDR zakonca nimata popolne pogodbene svobode, pa sta kršeni načeli avtonomije volje pogodbenih strank in dispozitivnosti pravnih norm.
Številne pravne praznine, pomanjkljivosti in neskladnost ZZZDR z novejšimi predpisi v zadnjih letih nakazujejo na potrebo po prenoviti zakonodaje na področju družinskega prava. Predlagan je bil Družinski zakonik, ki bi odpravil pomanjkljivosti in vsebinsko spremenil sporne določbe ZZZDR. Na referendumu je bil leta 2012 sicer zavrnjen, vendar v Državnem zboru sedaj spet poteka javna razprava, ki nakazuje na njegovo sprejetje. Z njegovim sprejetjem bi omogočili sklenitev ženitne pogodbe in zakonca bi lahko sama odločala o ureditvi tako posebnega kot tudi skupnega medsebojnega premoženja. Če tega ne bi želela, bi obveljal zakoniti režim, ki velja že sedaj po ZZZDR. S tem bi ureditev naše zakonodaje približali drugim evropskim državam, med drugim tudi ureditvi zakonske zveze v Avstriji.
Institut zakonske zveze je po avstrijskem pravnem sistemu urejen v Splošnem civilnem zakoniku (ABGB), ki ga dopolnjuje Zakon o zakonski zvezi (Ehegesetz). Zakoncema je po veljavnem avstrijskem pravu v celoti dopuščena možnost avtonomne ureditve premoženjskega režima. Kot zakonit premoženjski sistem je uveljavljen sistem ločenega premoženja, po katerem vsak zakonec ostane lastnik premoženja, ki ga je imel ob sklenitvi zakonske zveze, in tudi premoženja, ki ga je pridobil z delom v času trajanja zakonske zveze. Takšno ureditev lahko zakonca izključita z ženitno pogodbo in na način, ki je za njiju ustreznejši, uredita medsebojno premoženjsko razmerje. Avtonomija zakoncev je po zakonodaji v Avstriji torej dosti večja, kot po pravnem sistemu veljavnem v Sloveniji. V diplomski nalogi bo podrobneje izvedena primerjava ženitne pogodbe v Sloveniji po DZ in v Avstriji.
Keywords: zakonska zveza, premoženjska razmerja, ženitna pogodba, pogodbena avtonomija volje.
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 2549; Downloads: 235
Full text (1,05 MB) |
5. ENAKOPRAVNOST - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN IRANOMTeja Šavli, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je obravnavana tematika, ki se nanaša na načelo enakopravnost zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in istospolnih partnerjev ter na področja, ki so zajeta v tem načelu. Načelo enakopravnosti je splošno načelo civilnega prava, ki je določeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Na področju zakonskega in družinskega prava določa, da imata zakonca v zakonski zvezi enake možnosti za porazdelitev pravic. Velja tako za osebna razmerja, kot za premoženjska razmerja med njima, uresničuje pa se tudi pri razvezi zakonske zveze. Ker je teorija eno, resnično, vsakdanje življenje pa drugo, na koncu diplomske naloge izdelan anketni vprašalnik prikazuje, ali partnerji skupaj odločajo o vseh pomembnih zadevah, ali pa prevladuje dominanten spol, ki odloča o vseh zadevah sam, o katerih bi morala skupno in soglasno odločati oba partnerja. V diplomskem delu je predstavljena tudi Islamska republika Iran, ki nima urejene enakopravnosti med spoloma in s tem tudi med zakoncema v veljavno sklenjeni zakonski zvezi. Iran je zanimiv zaradi tega, ker je skozi zgodovino razvil različne oblike zakonskih zvez, danes pa se še vedno uporablja začasna zakonska zveza, ki je sklenjena s točno določenim namenom (na primer prikritost nezvestobe moškega) in je nam nekoliko tuja. Pojavil pa se je tudi iranski feminizem, ki je že dosegel določene premike v smeri enakopravnosti med spoloma.
Keywords: načelo enakopravnosti, osebna razmerja, premoženjska razmerja, razveza zakonske zveze, Iran, začasna zakonska zveza, iranski feminizem.
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1942; Downloads: 117
Full text (1,51 MB) |
6. PREMOŽENJE ZAKONCEVMateja Trinker, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana tematika, ki se nanaša na premoženje zakoncev. To področje je posebej obravnavano v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in spada v civilno pravo. Za premoženje zakoncev se uporabljata dva termina; skupno premoženje in posebno premoženje. Posebno premoženje je tisto premoženje, ki ga zakonec že ima ob sklenitvi zakonske zveze, in premoženje, ki izhaja iz posebnega premoženja. Skupno premoženje se pridobiva od sklenitve zakonske zveze. Za pridobivanje skupnega premoženja sta dva pogoja: obstoj zakonske zveze in da je premoženje pridobljeno z delom. Na podlagi zakona je pravna domneva, da sta deleža na skupnem premoženju enaka. V postopku razveze zakonske zveze si zakonca skupno premoženje razdelita: lahko si ga razdelita sporazumno in o tem skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa ali v nepravdnem postopku, če se pa eden izmed zakoncev ne strinja z obsegom skupnega premoženja ali s pravno domnevo o višini deležev na skupnem premoženju, lahko v pravdnem postopku uveljavlja pravico do drugačne razdelitve deležev. Sodišče lahko upošteva tudi druge okoliščine, ki so vplivale na ohranitev in povečanje skupnega premoženja. Zakonca si lahko skupno premoženje razdelita tudi v času trajanja zakonske zveze.
Keywords: premoženjska razmerja, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, skupno premoženje, posebno premoženje, delitev skupnega premoženja, razveza zakonske zveze.
Published in DKUM: 08.05.2014; Views: 12986; Downloads: 1023
Full text (1006,88 KB) |
7. RAZLIČNI VIDIKI NADOMESTIL ZA DELNICE PREVZETE DRUŽBE V POVEZAVI S SPREMINJANJEM OSNOVNEGA KAPITALA PRI PRIPOJITVAH DELNIŠKIH DRUŽBRobert Pritržnik, 2011, master's thesis Abstract: Pravna ureditev pripojitev sledi dvema načeloma in sicer načelu ohranjanja kapitala in načelu nespremenjenega premoženjskega položaja delničarjev. Glavne ključne točke tega dela so: spreminjanje osnovnega kapitala referenčnih družb pri pripojitvi d.d., določitev menjalnega razmerja in zagotovitev premoženjskega upravičenja za delnice prevzete družbe. Pri pripojitvah lahko pride do povečanja osnovnega kapitala prevzemne družbe, čemur pa ni vedno tako (kar je jasno vidno že iz dikcije ZGD-1) saj zakon v določenih primerih dopušča tudi druge vire zagotovitve premoženjskega upravičenja. ZGD-1 pravzaprav sploh ne »govori« o tem kdaj naj bi oz. prevzemna družba naj ne bi povečala svojega osnovnega kapitala temveč določa primere, ko se delnice zaradi pripojitve ne smejo zagotoviti. Poleg te splošne prepovedi pa obstoječa zakonodaja določa še t.i. izbirno upravičenje glede zagotovitve delnic zaradi pripojitve oz. povečanja osnovnega kapitala.
ZGD-1 določa tudi druge oblike premoženjskih upravičenj (denarno doplačilo, dodatno denarno doplačilo, denarna odpravnina) s katerimi uresničuje načelo nespremenjenega premoženjskega položaja. Tudi pri zagotovitvi le-teh ni moč govoriti o brezpogojni povezanosti med zagotovitvijo in povečanjem osnovnega kapitala. Tako se (po eni strani) lahko povečanje osnovnega kapitala uporabi (kot vir zagotovitve) za samo določene vrste premoženjskih upravičenj, po drugi strani pa lahko prevzemna družba tudi če ne poveča svojega osnovnega kapitala, zagotavlja nekatere oblike premoženjskih upravičenj (tudi) iz drugih virov. Od ekonomskih vrednosti in posledično menjalnega razmerja udeleženih družb je odvisna usoda oz. število delnic (oz. višina nadomestila), ki jih prejme delničar prevzete družbe in pa tudi končna višina povečanja osnovnega kapitala. Ekonomsko vrednotenje in posledično menjalno razmerje pa lahko vpliva tudi na samo vrsto premoženjskega upravičenja. Pri zagotavljanju posameznih oblik premoženjskih upravičenj za delnice prevzete družbe lahko pride do različnih posledic, ki lahko rezultirajo npr. v povečanju števila delničarjev prevzemne družbe, spreminjanju kategorij kapitala v bilanci prevzemne družbe, zmanjšanju denarnih sredstev, izstopu nekaterih delničarjev itd.
Pri pripojitvah pa lahko kljub implementirani davčni nevtralnosti pride tudi do različnih davčnih posledic, ki se lahko odražajo tako na strani udeleženih družb kot na strani delničarjev teh družb. Pri pripojitvi pride načeloma do zamenjave delnic pri katerih se davčna nevtralnost zagotavlja bodisi s sistemom odloga ugotavljanja davčne obveznosti (fizične osebe) bodisi s sistemom vrednotenja prejema delnic prevzemne družbe (pravne osebe). Če pri delnicah načeloma ne pride do obdavčitve, saj pri tem (sploh) ne gre za denarni tok oz. pri tem ne pride do pridobitve »vira« iz katerega bi zavezanec lahko (sploh) plačal davek, pa pri ostalih oblikah premoženjskih upravičenj pogosteje pride do obdavčitve. Pri prejemu enake višine, v korporacijski zakonodaji v jedru enako oz. podobno poimenovanega premoženjskega upravičenja (denarnega doplačila) lahko pride zaradi razloga oz. primera zagotovitve (nezaokroženo menjalno razmerje ali izguba posebne pravice) tudi do različne (enkrat večje oz. manjše) davčne obveznosti. Na višino davčne obveznosti pa tako ne vplivata samo vrsta denarnega doplačila in višina, temveč denimo tudi obdobje imetništva delnic oz. posebnih pravic v prevzeti družbi. Na področju statusnih preoblikovanj je v slovenskem pravnem redu moč opaziti dobro povezanost oz. usklajenost korporacijske, bilančne in davčne zakonodaje. Ključ za razumevanje teh določb je v pravilni interpretaciji instituta univerzalnega pravnega nasledstva, ki je »temelj« davčne nevtralnosti pri posameznih oblikah statusnih preoblikovanj.
Keywords: Statusna preoblikovanja, pripojitve, prevzemna in prevzeta družba, nadomestila za delnice prevzete družbe, premoženjska upravičenja za delnice prevzete družbe, ekonomsko vrednotenje družb, metode cenitve družb, metoda poštene tržne vrednosti, metoda čiste vrednosti sredstev, metoda diskontiranih bodočih donosov, problemi ekonomskega vrednotenja družb, pomembnost pravilne določitve menjalnega razmerja, zagotovitev premoženjskega upravičenja iz naslova lastnih delnic in / ali iz naslova poveča
Published in DKUM: 10.05.2011; Views: 4207; Downloads: 548
Full text (1,14 MB) |
8. ODPRTA VPRAŠANJA BODOČE UREDITVE POGODBE O PREMOŽENJSKOPRAVNIH RAZMERJIH MED ZAKONCEMAMaja Žalig, 2010, undergraduate thesis Abstract: Avtorica najprej predstavi povezanost civilnega in družinskega prava, nato pa najpomembnejše institute, ki povezujejo ti dve panogi. In sicer pravico do lastnine, večlastninska razmerja, načelo avtonomije volje ter načelo dispozitivnosti. Nadaljuje s predstavitvijo značilnosti premoženjskih razmerij med zakoncema. Tu predvsem poudari posebno naravo zakonske zveze. Predstavi tudi vrste premoženjskih režimov med zakoncema v primerjalnem pravu. Naslednja poglavja pa so namenjena predstavitvi bodoče ureditve teh razmerij v slovenskem pravnem redu. Najprej nam predstavi pogodbeni režim, ki je novost v pravnem redu Republike Slovenije. Poleg predstavitve pravnih norm, se osredotoči tudi na odprta vprašanja pogodbenega režima in predlaga dopolnitve. Za konec pa še predstavi zakoniti režim premoženjskih razmerij med zakoncema.
Keywords: zakonska zveza, premoženjska razmerja, ženitna pogodba, avtonomija volje
Published in DKUM: 28.10.2010; Views: 3069; Downloads: 461
Full text (533,36 KB) |
