1. Pravna vprašanja tokenizacije nepremičninMatej Velichkovski, Nataša Samec Berghaus, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Prispevek analizira blockchain kot tehnologijo za decentralizirano shranjevanje podatkov in transakcije brez posrednikov, s posebnim poudarkom na tokenizaciji premoženja. V prispevku so uvodoma predstavljene osnovne vrste digitalnih žetonov oz. tokenov (plačilni, premoženjski, finančni, nezamenljivi) ter ključni pravni izzivi, povezani z njihovo pravno razvrstitvijo in izdajo. Zakonodaja EU določa različne načine izdaje, odvisno od značilnosti tokenov. Članek se dotika analize pravne narave tokenov v smislu slovenske zakonodaje. Osrednji del članka se posveti tokenizaciji realnega premoženja (premičnin in nepremičnin). Predstavljene so prednosti in problemi, s katerimi se sooča tokenizacija. Pri nepremičninah se izpostavlja tudi razlike med neposredno in posredno tokenizacijo. Neposredno tokenizacijo zavirajo stroge obličnostne zahteve (npr. vpis v zemljiško knjigo), medtem ko posredna tokenizacija (prek nepremičninskih družb ali skladov) omogoča lažje razdeljevanje lastniških deležev z uporabo tokenov. V zvezi s tem se opozarja na zakonske podlage v državah, kot sta Lihtenštajn in Nemčija, ki že omogočajo pravno varno uporabo blockchaina pri prenosu lastninskih pravic, medtem ko se bo Slovenija pri urejanju tega področja še morala prilagoditi.
Keywords: blockchain, tokenizacija, premoženje, MiCA, prenos lastninske pravice, pravna razvrstitev tokenov oz. digitalnih žetonov, neposredna vs. posredna tokenizacija, vrednostni papirji
Published in DKUM: 02.10.2025; Views: 0; Downloads: 21
 Full text (520,12 KB)
This document has many files! More... |
2. Dedovanje digitalne zapuščine v Sloveniji: pravno-tehnološki izzivi in primerjalne rešitve : magistrsko deloVeronika Mikl, 2025, master's thesis Abstract: Digitalizacija življenja je povzročila nastanek novih oblik premoženja, ki presegajo okvirje tradicionalnih kategorij, kot so premičnine, nepremičnine. Digitalna zapuščina danes obsega širok nabor sredstev – od računov na družbenih omrežjih, elektronske pošte, podatkov v oblačnih shranjevalnikih, digitalnih vsebin in domen do kriptovalut, ki zaradi svoje decentralizirane narave predstavljajo še posebej velik izziv. Veljavna slovenska zakonodaja dedovanja takšnih sredstev ne ureja izrecno, temveč se zanaša na analogno uporabo splošnih določb Zakona o dedovanju, kar vodi v pravno negotovost in v praksi pogosto onemogoča uresničitev pravic dedičev.
Magistrsko delo obravnava ključne pravne in praktične izzive, ki nastajajo pri dostopu do digitalne zapuščine, ter analizira obstoječe rešitve v slovenskem pravnem redu in primerjalnopravnih ureditvah. Poseben poudarek je namenjen vprašanju dedovanja kriptovalut, kjer pomanjkanje zasebnih ključev in odsotnost institucionalnega nadzora lahko povzročita trajno izgubo premoženja. Obravnavane so tudi možnosti uvedbe elektronskih oporok, ki bi lahko omogočile učinkovitejše načrtovanje digitalne zapuščine, vendar le ob premišljeni implementaciji ustreznih varnostnih in pravnih standardov.
Analiza pokaže, da trenutna ureditev v Sloveniji ne zagotavlja zadostne zaščite dedičev in da so potrebne sistemske reforme, ki bodo digitalno zapuščino obravnavale kot samostojno kategorijo dednega prava. Kot obetavne rešitve se izpostavljajo jasnejša zakonska opredelitev digitalnih sredstev, prilagoditev zapuščinskih postopkov ter uvedba standardiziranih pravil za ponudnike digitalnih storitev. Pri oblikovanju prihodnjih rešitev ima pomembno vlogo primerjalnopravna analiza.
Sklepne ugotovitve potrjujejo, da digitalna zapuščina postaja nepogrešljiv del sodobnega dednega prava in da bo njena pravna ureditev v prihodnje ključna za zagotavljanje pravne varnosti, učinkovitosti postopkov in spoštovanja volje zapustnika.
Keywords: dedovanje, dedno pravo, načrtovanje dedovanja, digitalna sredstva, digitalna smrt, digitalno premoženje, računi na družbenih omrežjih, kriptovalute, elektronske oporoke, pravni izzivi in rešitve.
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 52
Full text (1,61 MB) |
3. Uporaba brezpilotnega zrakoplova pri tehničnem varovanju premoženja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSimon Ciz, 2025, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu se obravnava uporaba brezpilotnih zrakoplovov (tako imenovanih dronov) pri tehničnem varovanju premoženja, pri čemer je poudarek na oceni njihove uporabnosti in skladnosti z zakonodajo v Republiki Sloveniji. Delo se loteva pomislekov javnosti glede zasebnosti in analizira, ali so strahovi pri uporabi dronov za tehnično varovanje upravičeni. Predstavljeni so argumenti, ki podpirajo tezo, da so droni stroškovno učinkovitejši in varnejši od tradicionalnih metod varovanja, ob upoštevanju veljavnih zakonskih predpisov, ustreznega usposabljanja operaterjev in spoštovanja pravil varovanja podatkov in zasebnosti.
V osrednjem delu so analizirana pravna vprašanja glede obdelave osebnih podatkov in varstva zasebnosti pri uporabi dronov v Sloveniji. Predstavljeni so tudi tehnični vidiki sistemov brezpilotnih zrakoplovov in različne senzorske tehnike, nameščene nanje. Raziskava si prizadeva ovrednotiti učinkovitost dronov pri zagotavljanju varnosti, analizirati njihove prednosti in slabosti v primerjavi s tradicionalnimi metodami varovanja, obravnavati finančno plat uporabe ter oceniti njihovo uporabnost pri prepoznavanju varnostnih groženj.
Cilj zaključnega dela je prispevati k razumevanju izzivov in priložnosti, ki jih prinaša uporaba dronov v varnostni industriji. Poudarjena je potreba po celoviti analizi različnih vidikov uporabe brezpilotnih zrakoplovov, kar vključuje tehnične, pravne, finančne in družbene vidike. Razumevanje teh izzivov je ključnega pomena za učinkovito integracijo dronov v sistem tehničnega varovanja. Delo poudarja, da je ob ustreznem upoštevanju zakonodaje in predpisov glede uporabe dronov strah pri uporabi le-teh za tehnično varovanje neupravičen.
Keywords: brezpilotni zrakoplovi, tehnično varovanje, premoženje, zakonodaja, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.05.2025; Views: 0; Downloads: 75
Full text (1,42 MB) |
4. Dohodkovna in premoženjska neenakost v izbranih državahEva Glavič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Dohodkovna in premoženjska neenakost sta kompleksna problema, s katerima se v različnih razsežnostih srečujejo vse države sveta. Gre za družbeni pojav, ki se v državi kaže na različnih ravneh in vpliva na gospodarski razvoj in produktivnost. V diplomskem delu smo analizirali in predstavili gospodarske značilnosti ter dohodkovno in premoženjsko neenakost v Nemčiji, na Japonskem in v Združenih državah Amerike. Ugotovili smo, da se države kljub svoji visoki razvitosti precej razlikujejo po stopnjah dohodkovne in premoženjske neenakosti. S pomočjo programa EViews 13 smo nato za vse tri države ocenili funkcije dohodkovne neenakosti. Ocenjene funkcije smo tudi analizirali in preverjali ustreznost njihove specifikacije ter preverjali veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na dohodkovno neenakost v Nemčiji statistično značilno vplivata realna gospodarska rast pred dvema letoma in Ginijev koeficient v preteklem obdobju. V japonskem modelu smo opazili, da na dohodkovno neenakost statistično značilno vplivajo brezposelnost, povprečni realni dohodek in Ginijev koeficient v preteklem obdobju. Na dohodkovno neenakost v Združenih državah Amerike pa statistično značilno vplivajo realna gospodarska rast pred tremi leti, povprečni realni dohodek in Ginijev koeficient v preteklem obdobju.
Keywords: neenakost, dohodek, premoženje.
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 103
Full text (2,67 MB) |
5. Dedovanje podjetniškega premoženja - analiza sodne prakse : magistrsko deloNina Brezočnik, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi je predstavljena problematika dedovanja podjetniškega premoženja. Dedovanje omogoča prenos premoženja, pravic in dolžnosti zapustnika na dediče na podlagi zakona ali oporoke. Predmet dedovanja so lahko nepremičnine, premičnine, denar in dolgovi, deduje pa se lahko tudi podjetniško premoženje. Dedovanje podjetniškega premoženja in premoženjskih pravic je prehod premoženja umrlega podjetnika, s katerim je zapustnik opravljal pridobitno dejavnost, pa tudi prehod premoženja zapustnika v osebni ali kapitalski družbi v obliki deleža ali delnic na pravnega naslednika zapustnika. Pri tem se prepletata gospodarskopravna in dednopravna ureditev, ki lahko povzročita različne pravne izzive. Nasledstvo družinskih podjetij je kompleksen proces, ki zahteva pravočasno in premišljeno načrtovanje za zagotavljanje kontinuitete podjetja. Podjetnik mora pravočasno sprejeti odločitev o prenosu podjetja na naslednike, kar lahko vključuje pripravo oporoke. Dediči, kot
so zakonec, zunajzakonski partner in potomci, imajo pri dedovanju ključno vlogo. Pravilno načrtovanje dedovanja lahko omogoči revitalizacijo podjetja, oblikovanje svežih idej ter krepitev položaja podjetja na trgu. Skrbno načrtovanje prenosa podjetja je bistveno za dolgoročno uspešnost družinskega podjetja.
Keywords: dedovanje podjetniškega premoženja, del podjetja, osebne družbe, kapitalske
družbe, poslovni delež, smrt podjetnika, dediči, skupno premoženje, posebno premoženje
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 75; Downloads: 167
Full text (871,78 KB) |
6. Znamka destinacije Maribor v očeh študentovAleksandar Bosnić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Prvi del diplomskega dela je osredotočen na teorijo s področja znamčenja destinacij, ki temelji predvsem na konceptu premoženja blagovne znamke oz. zunanjem pogledu obiskovalcev na destinacijsko znamko, ki se mora v večji meri skladati z notranjim pogledom, ki ga ustvarijo skrbniki znamke, če želijo, da znamka destinacije postane močna, prepoznavna in unikatna. Slovenija je majhna, povrh vsega pa je zaradi svoje geografske lege v večji meri tranzitna država. Ta problema sta karakteristična tudi za Maribor, mesto, ki se med že izoblikovanimi turističnimi destinacijami še mora dokazovati v smislu konkurenčnosti, privabljanja novih gostov, širjenja njegove prepoznavnosti. Na takšni točki se je mesto postavilo v vlogo podjetja z željo po implementiranju enega izmed marketinških konceptov, ki bi mu omogočil prehod s tranzitnega mesta do destinacije vredne obiska. Rešitev so uvideli in tudi vzpostavili v obliki znamke destinacije. Znamka je ambasador njegovega celovitega skupka ponudbe, ki ni le kakovosten, temveč tudi butičen in trajnostno naravnan, da pričara doživetje za vsakogar, ga poskuša prepričati in s tem prav tako dvigniti prepoznavnost destinacije. Znamka destinacije Maribor je tudi tema empiričnega dela diplome. Želeli smo namreč ugotoviti, kako si znamko destinacije Maribor skozi elemente koncepta premoženja blagovne znamke (zavedanje, podoba, zaznana kakovost ter zvestoba) v svojih očeh predstavlja ciljna skupina raziskave, utemeljena na vzorcu 100 študentk in študentov mariborskih fakultet. Njihove odgovore smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, pridobljeni rezultati pa nakazujejo, da se množično ne zavedajo znamke destinacije Maribor. Destinacija jih v večji meri asociira na Staro trto in Pohorje, na kakovostno izkušnjo v destinaciji pa vplivajo predvsem trije dejavniki v smislu zagotovitve varnosti, vse potrebne infrastrukture ter ugodnega razmerja med ceno in kakovostjo storitev. Destinacijo bi interesentom pozitivno opisali, a je sami kot morebitni turisti v prihodnosti ne bi imeli na seznamu želja lokacij, vrednih obiska. Večina se o želeni destinaciji informira na podlagi pregleda povratnih informacij nekdanjih obiskovalcev, kar jih tudi pritegne v destinacijo in ima za posledico, da ji postajajo naklonjeni oz. s časom tudi zvesti.
Keywords: turistična destinacija, Maribor, premoženje blagovne znamke, zunanji pogled na blagovno znamko, vrednost znamke
Published in DKUM: 27.08.2024; Views: 107; Downloads: 53
Full text (5,18 MB) |
7. Postopanje Finančne uprave Republike Slovenije v zahtevnejših ukrepih davčne izvršbe z analizo aktualne sodne prakse : magistrsko deloNataša Klančnik, 2024, master's thesis Abstract: Finančna uprava Republike Slovenije se zaveda pomembnosti dobro delujočega sistema pobiranja javnofinančnih prihodkov in stremi k pravočasnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti. Vendar pa se nekateri davčni zavezanci želijo na različne načine izogniti plačilu davčnih obveznosti, zato avtorica v magistrskem delu zaradi lažjega razumevanja na začetku najprej predstavi osnovne pojme davčne izvršbe po Zakonu o davčnem postopku, načela in pomen izvršljivega izvršilnega naslova. Dotakne se tudi predmetov davčne izvršbe in pomena dokaznega bremena.
Z rednimi postopki davčne izvršbe ni vedno mogoče izterjati celotnega zapadlega davčnega dolga, zato imajo finančni organi možnost, da ob izpolnjevanju določenih pogojev uporabijo tako imenovane zahtevnejše ukrepe davčne izvršbe. Po želji, da so instituti sistematično obravnavani na enem mestu, jih avtorica v osrednjem delu naloge opiše, analizira, primerja s sodno prakso ter dodatno navede pogoje, kdaj se posamezen institut lahko uporabi. Ali se bo uporabil določen institut, je odvisno od več okoliščin, skupno vsem pa je, da z rednimi ukrepi davčne izvršbe ni bilo mogoče doseči poplačila davčnega dolga v celoti. Ob vsem tem pa obstaja indic, da je dolžnik razpolagal s premoženjem z namenom oškodovanja upnika. V magistrskem delu je poudarek na institutu poroštva po 148. členu Zakonu o davčnem postopku, ki je edini institut, ki ga finančni organ lahko neposredno uporabi, bil pa je tudi zaradi domnevnega posega v enako varstvo pravic in posega v učinkovito pravno varstvo predmet presoje ustavnosti ter zakonitosti na Ustavnem sodišču. Na podlagi izdane odločitve se je kot izredno pomembno izkazalo načelo zaslišanja strank v posebnem ugotovitvenem postopku.
Skozi magistrsko delo se potrdi, da so zahtevnejši ukrepi davčne izvršbe v zelo veliko pomoč finančnim organom pri pobiranju davčnih obveznosti, ampak zaradi dokaznega bremena, ki sloni na upniku, le-to prestavlja dodatno težavo pri njihovi uporabi, kar potrjuje tudi sodna praksa. Ob tem pa so za namene prikaza pogostosti uporabe zahtevnejših ukrepov v praksi analizirana letna poročila Finančne uprave Republike Slovenije za zadnjih pet let.
Keywords: izvršilni naslov, pravna varnost, dokazno breme, prenos premoženja, poroštvo, spregled pravne osebnosti, izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, odškodninska odgovornost, skupno premoženje zakoncev.
Published in DKUM: 24.06.2024; Views: 209; Downloads: 57
Full text (1,23 MB) |
8. Dohodkovna in premoženjska neenakost v državah nekdanje JugoslavijeLuka Stopinšek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Ekonomska neenakost je kompleksen problem, ki se pojavlja na globalni ravni. Je pojav, ki se kaže na različnih ravneh družbe in vpliva na gospodarski razvoj ter socialno kohezijo v državah. V našem diplomskem delu smo analizirali ter predstavili gospodarske razmere in različne kazalnike dohodkovne in premoženjske neenakosti v Sloveniji, Srbiji, Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori in na Hrvaškem. Ugotovili smo, da se opazovane države med seboj razlikujejo glede na stopnjo razvitosti in gospodarske značilnosti, kar vpliva tudi na raven dohodkov in premoženja v teh državah. S pomočjo programa EViews smo nato za Slovenijo, Srbijo, Severno Makedonijo in Hrvaško ocenili funkcije dohodkovne neenakosti. Ocenjene funkcije smo nato analizirali ter preverjali ustreznost njihove specifikacije in veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov.
Keywords: Neenakost, dohodek, premoženje.
Published in DKUM: 09.11.2023; Views: 584; Downloads: 210
Full text (2,09 MB) |
9. Kritični dejavniki uspeha za implementacijo sistema obvladovanja premoženjaVladimir Todorović, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava področje obvladovanja premoženja, s poudarkom na ISO 55000 standardih, ki vplivajo na postavljanje smernic sistema. Namen dela je analizirati in raziskati, kako se sistem obvladovanja premoženja lahko implementira v organizacijo ter kakšni so glavni motivi za njegovo implementacijo. Metode, ki so bile uporabljene, zajemajo celovit in sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature, identifikacijo relevantnih raziskav ter izbor ključnih dejavnikov, ki vplivajo na implementacijo. Poglavitni rezultati dela vključujejo odkritje in analizo ključnih dejavnikov, ki igrajo pomembno vlogo v procesu implementacije ter uspešnem delovanju sistema obvladovanja premoženja. Zaključki podajajo sintezo ugotovitev in poudarjajo pomen teh dejavnikov v praksi obvladovanja premoženja.
Keywords: ISO 55000, premoženje, obvladovanje premoženja, kritični dejavniki uspeha
Published in DKUM: 20.10.2023; Views: 465; Downloads: 91
Full text (1,78 MB) |
10. Uveljavljanje stvarnopravnih zahtevkov glede skupnega premoženja v stečajnem postopku : magistrsko deloMaja Remic, 2023, master's thesis Abstract: V slovenski zakonodaji je skupno premoženje zakoncev opredeljeno kot skupek premoženjskih pravic, ki so bile v času trajanja zakonske zveze in dejanske življenjske skupnosti pridobljene odplačno ali z delom zakoncev. Skupno premoženje zakoncev pa je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja. Podlago za nastanek skupnega premoženja zakoncev daje Družinski zakonik, po katerem skupno premoženje nastaja ex lege, pri čemer se nastanek skupnega premoženja domneva. Zakonca se sicer lahko s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij dogovorita o drugačni vsebini njunega premoženjskega režima, kot ga predpisuje zakon. Po zakonu sicer veljata dva premoženjska režima med zakoncema: režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev in režim ločenega premoženja za posebno premoženje vsakega od zakoncev.
Magistrsko delo obravnava problematiko skupnega premoženja v primerih, ko se eden od zakoncev znajde v vlogi stečajnega dolžnika nad katerem se vodi postopek osebnega stečaja. Pri tem velja, da sta stečajni dolžnik in zakonec skupna imetnika premoženjskih pravic, ki so del skupnega premoženja, saj po splošnem pravilu velja, da skupno premoženje pripada obema zakoncema skupaj, deleži vsakega od njiju pa niso določeni. Zakonec zato sam ne more razpolagati z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, kar nujno pomeni, da je v postopku osebnega stečaja, v katerem se opravi prodaja vsega dolžnikovega premoženja, treba za prodajo dolžnikovega deleža na skupnem premoženju izpeljati tudi postopek delitve skupnega premoženja zakoncev. Stečajni postopek se namreč vodi z namenom hkratnega poplačila vseh upnikov po enakih deležih iz celotnega premoženja stečajnega dolžnika. Delitev skupnega premoženja zakoncev v postopku osebnega stečaja pa je potrebna tudi iz vidika varstva zasebne lastnine zakonca stečajnega dolžnika, saj se v postopku osebnega stečaja sme poseči le na premoženje, ki je v lasti stečajnega dolžnika. Družinski zakonik v tem primeru uzakonja pravno fikcijo prijave izločitvene pravice zakonca na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici.
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ureja postopek osebnega stečaja, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek delitve skupnega premoženja, zato se glede vprašanj delitve skupnega premoženja zakoncev uporabijo pravila družinskega prava.
Keywords: zavarovana terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice, prijava izločitvene pravice, prerekanje, ugotovitev (ne)obstoja prerekane ločitvene pravice, ugotovitev (ne)obstoja prerekane izločitvene pravice, skupna lastnina, skupno premoženje, delitev skupnega premoženja, premoženjski režim med zakonci
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 433; Downloads: 113
Full text (1,14 MB) |
