1. Premik slovenskih kontingentov na mednarodno operacijo in misijo eFP LatvijaAndrej Strehar, 2021, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali premik kontingenta Slovenske vojske na mednarodno operacijo in misijo eFP – enhanced Forward Presence v Latvijo. V prvem delu diplomskega dela, teoretičnih osnovah, smo opredelili vojaško logistiko, razpoložljive transportne modalitete, premik, koncept načrtovanja, organiziranja in izdelave variant premika ter tudi zagotavljanje potrebnih transportnih zmogljivosti in predstavili vlogo podpore države gostiteljice (PDG). V drugem sklopu diplomskega dela, in sicer predstavitvi obstoječega stanja, smo razmejili odgovornosti načrtovanja in izvedbe strateškega premika v Slovenski vojski, predstavili smo, kako poteka premik na mednarodno operacijo in misijo eFP v Latvijo ter s kakšnimi transportnimi letalskimi zmogljivostmi razpolaga Slovenska vojska. Predstavili smo tudi dokumentacijo, ki je potrebna pri izvedbi premika in opravili intervju s pripadnikom operativne načrtovalne ravni. Na podlagi predstavljenega stanja smo opravili kritično analizo, v kateri smo podali izzive in problematike, s katerimi se Slovenska vojska sooča v času premika. V tretjem poglavju smo predstavili rešitve za prepoznane izzive in problematike ter okvirno tudi pregledali, kako bi potekal premik, če bi ga načrtovali z železniškim transportom. V zaključku pa smo pregledali pogoje za uvedbo predlaganih rešitev in možnosti za nadaljnji razvoj.
Keywords: eFP Latvija, premik, slovenski kontingent, Slovenska vojska, zmogljivosti
Published in DKUM: 26.11.2021; Views: 941; Downloads: 57
 Full text (1,97 MB) |
2. Primerjalna analiza humorističnih učinkov v slovenskem in madžarskem prevodu romana Slaughterhouse-five avtorja Kurta VonnegutaGoran Kalman, 2018, master's thesis Abstract: V svojem romanu Klavnica pet, ki ga je napisal leta 1968, želi Kurt Vonnegut predstaviti strah in trepet vojne. Romanu želi z uporabo humorja in znanstvenofantastičnih elementov dodati manj resno plat zgodbe ter s tem ublažiti temačnost vojne. Humor v romanu je ciničen, satiričen in ironičen, zato humorni učinki pogosto niso v ospredju in za prevajalce pomenijo poseben izziv. Tudi sama definicija humorja ni najbolj preprosta naloga, zato se bomo v nalogi spopadli tudi z definicijo termina in težavami pri prevajanju humorja. V magistrski nalogi bomo iz slovenskega prevoda, ki ga je leta 1980 prevedel Branko Gradišnik in iz madžarskega prevoda Nemesa Lászlója, najprej izdanega leta 1969, izpisali odlomke z humornimi vložki ter jih primerjali z izvirnikom in klasificirali po vrstah spontanega humorja D. Longa in A. Graesserja. Humorne učinke v prevodih bomo primerjali z izvirnikom, ter ugotovili, ali sta prevajalca učinke uspešno ohranila in prevedla. Poleg prevajanja humornih učinkov je pomembno tudi prevajanje pomena, zato bomo analizirali tudi prevajalske premike, s pomočjo katerih ugotovimo, ali sta prevajalca v prevodih ohranila tudi pomen. Rezultati analize so pokazali, da sta prevajalca humorne odseke odlično prepoznala in jih v prevodih ohranila. Glede na pričakovanja pri prevajanju večinoma uporabljata adaptacijo in ekvivalenco, ki sta najbolj pogosta premika pri prevajanju literarnih besedil.
Keywords: humor, satira, črni humor, ironija, zbadanje, humorni učinek, prevajalski premik
Published in DKUM: 04.10.2018; Views: 1253; Downloads: 150
Full text (1,18 MB) |
3. PREVAJANJE FRAZEMOV V SLOVENSKIH PODNAPISIH AMERIŠKE SERIJE GLEEKatarina Pongračić, 2016, master's thesis Abstract: Magistrska naloga raziskuje problematiko prevajanja frazemov pod vplivom omejitev podnaslovnega prevajanja, in sicer na podlagi analize podnapisov ameriške nadaljevanke Glee. Frazeme bi lahko poenostavljeno opredelili kot stalne besedne zveze s prenesenim pomenom, ki predstavljajo obsežen del besednega zaklada vsakega jezika in se jih pogosto poslužujemo, če želimo pritegniti pozornost poslušalca ali gledalca. Prevajanje frazemov že v splošnem velja za težavno, saj frazemi v različnih jezikih pogosto niso izraženi z enakimi leksikalnimi sredstvi, tudi če so, pa ni nujno, da nosijo enak pomen, kar lahko površnega prevajalca hitro zavede v neustrezen prevod. Če moramo za nameček poleg tega še upoštevati časovne in prostorske zakonitosti podnaslavljanja, ki predvidevajo obsežno krajšanje besedila, pa je uspešen prenos izhodiščnega frazema v ciljni jezik še toliko težje doseči. Najenostavnejša strategija za prevod frazema, ki obenem ne povzroča prevodnega premika, je uporaba ciljnega frazema, ki ima podoben pomen in obliko kot izhodiščni frazem. Takšne podobnosti vsaj v jezikovnem paru slovenščine in angleščine žal ne srečamo ravno pogosto, zato je prevajalec prisiljen uporabiti druge strategije: frazem s podobnim pomenom in drugačno obliko, parafrazo, izpust ali v skrajni sili tudi dobesedni prevod. Univerzalnega recepta za izbiro ustrezne strategije ni, temveč je ta odvisna od raznih dejavnikov, denimo od konteksta, v katerem se frazem pojavi, morebitnih razlik v konotaciji ali rabi izhodiščnega in ciljnega frazema, sloga prevajalca, pri podnaslavljanju pa seveda tudi od časovnih in prostorskih omejitev.
Keywords: Frazem, idiom, prevajanje, podnaslavljanje, prevajalska strategija, prevodni premik
Published in DKUM: 06.02.2017; Views: 2474; Downloads: 380
Full text (2,41 MB) |
4. Kontrastivnost v medkulturnem diskurzu na primeru slovenskih prevodov Kafkove kratke zgodbe "Vor dem Gesetz"Ana Jasmina Oseban, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu se bomo posvetili prevodnim premikom, do katerih prihaja ob prestavljanju književnega besedila iz enega kulturnega in jezikovnega konteksta oziroma prostora v drugega. Po opredelitvi uvodnih pojmov bomo predstavili vlogo književnega prevoda pri medkulturnih stikih in nadalje vrste prevodnih premikov, ki so lahko bodisi nujni (vezani denimo na skladenjske zahteve posameznega jezika) ali poljubni (vezani na prevajalčevo osebno prevodno poetiko) in so pogojeni krajevno ali časovno, kadar gre za vprašanje zastaranja prevoda.
Poleg teoretičnega diplomsko delo obsega tudi empirični del, v katerem predstavljamo analizo devetih različnih prevodov Kafkove kratke zgodbe »Vor dem Gesetz«, ki so bili doslej objavljeni v slovenskem jeziku. Za slovenski književni prostor, v katerem je pojav več prevodov istega literarnega dela prej izjema kot pravilo, je ta prevodna bilanca zares nekaj posebnega. Prevodi so bili še pogosteje objavljeni – skupno so doživeli šest časopisnih objav (od tega en ponatis) in pet knjižnih objav (z dodatno sedmimi ponatisi). V diplomskem delu poskušamo najti odgovore na vprašanje, kaj je privedlo do take popularnosti tega prevoda.
Analiza prevodov se konkretno posveča detekciji prevodnih premikov, do katerih je prišlo iz perspektive medkulturnega diskurza. Gre za prevodne premike, ki se nanašajo na spremenjeno vsebino, slog ali skladnjo, poleg tega pa tudi na časovno zaznamovanost besedila.
Keywords: kontrastivnost, medkulturni diskurz, književno prevajanje, prevodni premik, zastaranje prevoda, Franz Kafka, medkulturna vloga književnega prevoda
Published in DKUM: 26.11.2015; Views: 1552; Downloads: 106
Full text (521,50 KB) |
5. Jezikovni registri v angleških in nemških podnapisih v filmu Varuh meje na primeru filmskih vlog Tanje Potočnik, Pie Zemljič, Ive Krajnc in Jonasa ŽnidaršičaZmago Pavličič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Namen pričujoče diplomske naloge je bil preveriti prevajalčevo upoštevanje variacij v registru v angleških in nemških podnapisih za slovenski film Varuh meje na primeru filmskih vlog Alje, Žane, Simone in Varuha meje. Odigrali so jih Tanja Potočnik, Pia Zemljič, Iva Krajnc in Jonas Žnidaršič. Primerjava angleških in nemških podnapisov s slovensko transkripcijo govora omenjenih filmskih likov je temeljila na primerjalno-opisnem modelu K. M. van Leuven-Zwart (1989, 1990). Prevodni premiki v obliki neupoštevanja registra izhodiščnega besedila v ciljnem besedilu so bili določeni s primerjavo sistemov jezikovne zvrstnosti slovenskega, angleškega in nemškega jezika, predstavljenih v teoretičnem delu pričujoče diplomske naloge. Primerjalna analiza je pokazala, da prevajalca nista dosledno upoštevala variacij jezikovnega registra, kar je v nemških in angleških podnapisih mestoma radikalno spremenilo jezikovne in druge značilnosti upodobljenih filmskih oseb. Podrobnejši rezultati primerjalne analize so predstavljeni v sklepnem delu diplomske naloge.
Keywords: zvrstnost, jezikovni register, podnapisi, film, primerjava, prevodni premik
Published in DKUM: 13.01.2010; Views: 4186; Downloads: 516
Full text (670,97 KB) |
6. |
