| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Testiranje laminatov za potrebe podjetja Andraž d.o.o.
Tina Pompe, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Različna oblačilna podjetja se vse bolj zavedajo pomena pravočasnega in natančnega preskušanja tekstilnih materialov z namenom preverjanja njihove dejanske kakovosti, saj določeni proizvajalci tekstilnih materialov pogosto ponujajo izdelke, ki ne zadovoljujejo vseh kriterijev glede brezhibnih uporabnih in negovalnih lastnosti svojih proizvodov. Eno izmed slovenskih podjetij, ki velik poudarek namenja kakovosti izdelanih oblačil in posledično tudi lastni blagovni znamki, je podjetje Andraž d.o.o. iz Celja. Velik problem na katerega je omenjeno podjetje naletelo je delaminacija oblačil v katera so vgrajeni tekstilni materiali s poliuretanskim premazom (t.i. laminati). Osnovni namen diplomskega dela je bil zato ugotoviti potencialni razlog za izrazito delaminacijo številnih oblačil. Omenjeno podjetje izpostavlja izrazito slabo kakovost kupljenih materialov iz katerih so bila sešita različna oblačila za šport in prosti čas in iz tega izhajajočih številnih reklamacij, ki so jih sprožili nezadovoljni kupci. V ta namen so bili testirani različni materiali, ki jih podjetje na osnovi številnih reklamacijskih postopkov smatra kot neproblematične, in materiali, ki jih podjetje smatra kot izjemno problematične. Osnovni namen pričujočega dela je bil zato testiranje različnih tekstilnih materialov, skladno s standardiziranimi metodami, tipičnimi za področje laminatov oz. materialov s premazi z namenom ugotoviti vzrok za poškodbe tekstilnih substratov, vgrajenih v številna oblačila podjetja Andraž d.o.o. Na osnovi opravljenih analiz je možno zaključiti na neustreznost materialov, kot posledice slabe kakovosti tekstilnih laminatov.
Keywords: PA, PES, PVC, PU, laminati, premazi, delaminacija
Published: 12.02.2020; Views: 441; Downloads: 44
.pdf Full text (2,12 MB)

2.
Razvoj in analiza hidrofobnih premazov na aluminijevi zlitini
Sandi Skrbinšek, 2019, master's thesis

Abstract: Magistersko delo prikazuje študijo narave silikonskih premazov na aluminijeve zlitine. Ker so se silikoni v preteklosti že dokazali kot cenovno ugodno in uspešno hidrofobno sredstvo smo jih uporabili kot osnovo za premaz na aluminijevo zlitino. Za osnovna nanosa smo uporabili silikon brez dodatka zamreževalca ter polidimetilsiloksan z dodanim zamreževalcem. Izkazalo se je, da sama polimerna nanosa na aluminijevi zlitini že dajeta hidrofobni značaj. Hidrofobnost silikonskih nanosov smo želeli izboljšati, da bi se približali superhidrofobnemu »lotosovemu efektu«. Študijo smo nadaljevali s funkcionalizacijo površine polimernih nanosov. Za funkcionalizacijo smo si pripravili in karakterizirali raztopino SiO2 nanodelcev. Nanodelce smo v različni kombinacijah z heksametildisilazanom, polidimetilsiloksanom in silikonom nanašali z »layer by layer« (plast po plast) nanosi. Opazovali smo stične kote posameznih rezultatov vzorcev. Najbolj perspektiven izmed nanos je bil nanos silikona, kot osnovni premaz, katerega smo funkcionalizirali s SiO2 nanodelci na katere smo dodali plast heksametildisilazana. Z brušenjem površine zlitine, pred posameznimi nanosi smo stični kot še povečali in se približali »lotosovemu efektu«. Pripravljene premaze na zlitinah smo tudi testirali za korozijsko obstojnost. Vzorci so bili 30 dni izpostavljeni 5 % raztopini NaCl. Tukaj je bil najpreskpaktivnješi vzores tudi nanos silikona na brušeno aluminijevo zlitino z dodanimi nanosi SiO2 nanodelcev in heksametildisilazanom kot zaključni sloj. Čeprav je stični kot drastično upadel za 63 %, je ostal edini vzorec, kjer je po korozijskem testu površina ostala gladka (čeprav je površina malo potemnela). Na določenih prespektivnih vzorcih smo opravili tudi SEM analizo.
Keywords: Polidimetilsiloksan, silikon, premazi, aluminijeve zlitine, SiO2 nanodelci, heksametildisilazan.
Published: 07.05.2019; Views: 568; Downloads: 93
.pdf Full text (2,81 MB)

3.
Optimizacija tvorbe filma premazov na vodni osnovi z uporabo elektrokemijske impedančne spektroskopije
Peter Berce, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Premazi na vodni osnovi predstavljajo pomemben segment v tehnologiji premazov in se uporabljajo kot okolju prijaznejša alternativa tradicionalnim premazom na osnovi organskih topil. Velika večina polimerov, ki služijo kot veziva v premazih so praktično netopna v vodi, zato se v premazih na vodni osnovi nahajajo v obliki termodinamsko nestabilne koloidne disperzije, ki je kinetično stabilizirana preko površinskega naboja in neionskih polarnih skupin. Zaradi te oblike je sušenje premazov na vodni osnovi bistveno bolj kompleksno kot sušenje tradicionalnih premazov na osnovi organskih topil. Najfleksibilnejši način optimizacije tvorbe filma iz premazov na vodni osnovi je z dodatkom koalescentov, t.j. organskih topil, ki nekaj časa zastajajo v suhem filmu in olajšajo deformacijo ter zlivanje oziroma koalescenco koloidnih delcev v homogeno polimerno plast. V doktorski disertaciji je predstavljen razvoj metodologije na osnovi uporabe elektrokemijske impedančne spektroskopije za študij tvorbe filma in optimizacijo koalescentov pri formuliranju premazov na vodni osnovi, hkrati pa so predstavljeni tudi rezultati vpliva koalescentov na lastnosti in stabilnost disperzije veziva. Naši rezultati kažejo, da koalescenti povzročajo nabrekanje in solvatacijo delcev veziva, obseg teh dveh pojavov pa je pogojen s hidrofilnostjo koalescentov, oziroma z njihovo sposobnostjo tvorjenja vodikovih vezi z vodo. Izkaže se, da je porast viskoznosti posledica povečanja volumskega dela delcev zaradi nabrekanja s topilom in zaradi znižane mobilnosti, ki jo prinese solvatacija. Koalescenti zaradi povečane solvatacije in sprememb lastnosti medija poslabšajo elektrostatično stabilnost, vendar hkrati izboljšajo sterično stabilizacijo, obseg obeh pojavov pa je zopet pogojen s hidrofilnostjo koalescenta. Razvili smo novo metodo na osnovi elektrokemijske impedančne spektroskopije, ki smo jo verificirali s pomočjo mikroskopije na atomsko silo. Preko spremembe obsega Warburgove difuzije testnega elektrolita tekom sušenja, smo kvantitativno spremljali proces tvorbe oziroma homogenizacije filma. S to novo metodo smo nato proučili vpliv hidrofilnosti, hlapnosti in količine koalescenta na tvorbo filma. Rezultati študije kažejo, da se hidrofilni koalescenti zadržujejo bližje površini delcev in tako omogočajo učinkovitejšo tvorbo filma. Ugotovili smo tudi, da do določene mere večja količina in nižja hlapnost koalescentov izboljšata tvorbo filma, vendar pa prevelika količina in uporaba prepočasnih koalescentov povzroča zastajanje topila in s tem dolgoročno mehčanje filma, ki ne doseže optimalne mehanske in kemijske obstojnosti. V disertaciji je tudi predstavljen primer optimizacije realnega zaščitenega premaza na vodni osnovi, kjer smo s pomočjo nove metode poiskali optimalno kombinacijo koalescentov in rezultate dobili desetkrat hitreje kot z uporabo klasičnih razvojnih postopkov. V doktorskem delu sta zajeta dva ključna znanstvena prispevka, in sicer nova metodologija za opazovanje in optimizacijo tvorbe filma pri premazih na vodni osnovi ter opredelitev in razlaga vplivov različnih koalescentov na stabilnost in lastnosti vodnih disperzij polimernih veziv.
Keywords: elektrokemijska impedančna spektroskopija, koalescent, premazi na vodni osnovi, stabilnost disperzije, tvorba filma
Published: 13.11.2017; Views: 872; Downloads: 111
.pdf Full text (3,63 MB)

4.
Tehnološke rešitve problematike zatiranja nitastih alg v hladilnih stolpih
Jaka Miklavc, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo vsebuje študijo vpliva svetlobe in hidrofobnih premazov na razvoj in nabiranje alg v hladilnih stolpih. Namen diplomskega dela je bil preizkusiti nove metode za preprečevanje oziroma zmanjševanje nastajanja alg v hladilnih stolpih. Eden glavnih ciljev je bil poiskati možne tehnološke rešitve, ki bi hkrati pomenile izboljšanje ekonomskega in okoljevarstvenega položaja Termoelektrarne Šoštanj. Na sistemu betonskih korit smo preizkušali učinkovitost hidrofobnih premazov pri preprečevanju nabiranja alg. Druga metoda je bila preprečevanje rasti alg z uporabo protisvetlobnih zastorov. Rezultati kažejo, da sta bili obe tehniki pri preprečevanju nabiranja alg uspešni, prav tako pa obe kažeta možnost uporabe v praksi.
Keywords: alge, hladilni sistem, hladilni stolp, hidrofobni premazi, zasenčenje
Published: 14.09.2017; Views: 446; Downloads: 55
.pdf Full text (2,50 MB)

5.
Vrste poškodb in zaščite otrdelega betona
Matej Rajšp, 2016, diploma project paper

Abstract: Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu. K razširjeni uporabi pripomorejo njegove dobre lastnosti, vseeno pa je za doseganje želene življenjske dobe betonskega objekta potrebna ustrezna površinska zaščita in nega. To ima velik pomen pri preprečevanju poškodb betonskih površin, ki se pojavijo zaradi škodljivih dejavnikov iz okolja, vzrok pa so lahko tudi človeške napake pri projektiranju. V projektni nalogi smo opisali glavne vzroke poškodb betona ter predstavili različne vrste zaščit. Posebno pozornost smo namenili trem izdelkom za zaščito betonskih površin (Ashford Formula™, Sikagard®-63 N in Kemapur Final 5000), izmed katerih smo s pomočjo vrednostne analize izbrali najprimernejšega v danem primeru.
Keywords: beton, betonska konstrukcija, poškodbe, zaščita, zaščitni premazi, vrednostna analiza, ekonomičnost
Published: 04.05.2016; Views: 1031; Downloads: 178
.pdf Full text (910,29 KB)

6.
Vpliv sušilcev na kakovost premaznega filma v alkidnih premazih z visoko vsebnostjo suhe snovi
Barbara Pirš, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Zaradi specifične kemijske strukture novih alkidnih veziv z visoko vsebnostjo suhe snovi (SS) in posledično spremenjenih aplikativnih lastnosti je zelo pomembna naloga določitev optimalne kombinacije in koncentracije sušilcev v premazu. Ob upoštevanju napovedi o omejitvi uporabe kobaltovih (Co) sušilcev v dekorativnih premazih smo primerjalno preučevali vpliv površinskih sušilcev: Co sušilca (Co etilheksanoat) in alternativnega železovega sušilca (Fe bispidon) posamezno in nato še v kombinaciji z globinskimi sušilci na osnovi stroncija (Sr karboksilat), cirkonija (Zr etilheksanojska kislina) in aluminija (Al organski kompleks) na proces avtooksidacije kot del utrjevanja alkidnih premazov z visoko vsebnostjo SS. Z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FT-IR) smo analizirali mehanizem in kinetiko avtooksidacije. Preučevali smo čas sušenja in fizikalne lastnosti, kot so: reološko obnašanje, trdota, sijaj/meglica in barvne spremembe premazov. Z elektrokemijsko impedančno spektroskopijo (EIS) smo po izpostavi v vlažni komori ovrednotili kvaliteto utrjenega premaznega filma. Ugotovili smo, da proces avtooksidacije poteka po enakem mehanizmu v primeru Co in Fe sušilca, vendar pa je kinetika procesa različna. Potrdili smo, da Co sušilec izraziteje pospešuje proces avtooksidacije na površini premaza tudi v primeru alkidnih premazov z visoko vsebnostjo SS. Obratno Fe sušilec katalizira proces avtooksidacije počasneje vendar enakomerneje skozi celotno globino premaza. Dodatek inhibitorja nastanka kožice metiletil ketoksima (MEKO) vpliva na kinetiko avtooksidacije le pri kombinaciji s Fe sušilcem. Raziskava je v nadaljevanju pokazala, da dodatek globinskih sušilcev pomembno vpliva na začetek in hitrost avtooksidacijskega procesa. Z dodatkom višjih koncentracij globinskih sušilcev so bili končni časi sušenja krajši in vrednosti trdot premazov višje. Ostale fizikalne lastnosti so bile v primeru uporabe različnih kombinacij sušilcev primerljive. Rezultati EIS utrjenih premazov so potrdili različno delovanje Fe in Co sušilca. Z dodatkom nižjih koncentracij globinskih sušilcev so rezultati pokazali najnižjo Warburgovo difuzijo ionov skozi utrjeni premaz. Višje dodane koncentracije globinskih sušilcev v premaz pa so v večini primerov vplivale na višjo Warburgovo difuzivnost ionov in manjšo upornost por. Način delovanja Fe sušilca zahteva drugačen pristop pri optimizaciji procesa utrjevanja kot pri Co sušilcu, vendar pa je z uporabo Fe sušilca kot alternativo Co sušilcu mogoče doseči tako ustrezne aplikativne lastnosti sušenja kot tudi fizikalne lastnosti utrjenih filmov alkidnih premazov z visoko vsebnostjo SS.
Keywords: alkidni premazi, Co, Fe, sušilci, FT-IR, EIS
Published: 14.12.2015; Views: 950; Downloads: 24
.pdf Full text (3,10 MB)

7.
Vpliv vrste veziva in aditiva na lastnosti vodnega premaza v primerjavi s topilnim sistemom
Martina Jerman, 2014, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je ugotoviti, katera vrsta veziva na vodni osnovi omogoča formuliranje premaza, ki bo imel najbolj primerljive lastnosti glede na alkidni topilni sistem in kateri dodatki omogočajo podaljšanje odprtega časa v taki meri, da je mogoče doseči zadovoljive aplikativne lastnosti. Namen je tudi določiti reološki profil vodnih premazov in jih primerjalno okarakterizirati na topilne sisteme. V okviru magistrske naloge smo testirali različna veziva na osnovi novih tehnologij ter končne lastnosti primerjali z lastnostmi konvencionalnega alkidnega sistema. Vzorcem smo določili reološko krivuljo, mejne napetosti, elastični strižni modul, odprti čas, indeks nezatekanja, ocenili razlivnosti in določili mehanske lastnosti. Ker same reološke meritve ne povedo veliko, smo poskušali najti korelacijo z meritvami zatekanja in oceno razlivnosti. K vsakemu vezivu smo dodali serijo aditivov in izvedli analize odprtih časov ter poskušali ugotoviti ali se katera kombinacija veziva in podaljševalca odprtega časa približa topilnemu alkidu. Rezultati raziskav odprtega časa so pokazali, da nobeno vezivo na vodni osnovi nima zadovoljivega odprtega časa. V kolikor hibridnim in tribridnim vezivom dodamo aditiv za podaljšanje odprtega časa pa se v odprtem času zelo približamo topilnim sistemom. Najbolje so se izkazali glikoli, predvsem etilen glikol in geminisurfaktant. V sijaju, odprtem času in razlivnosti se je topilna referenca izkazala malenkost bolje. Mehanske lastnosti vodnega premaza zelo zavisijo od izbire veziva, v zatekanju pa je vodni sistem primerljiv s topilnim. Bistvena je razlika v viskoznosti topilnih in vodnih premazov pri visokih strižnih napetostih, zaradi česar lahko topilne premaze nanesemo v večjih debelinah, kar na koncu lahko doprinese tudi k izboljšanim mehanskim lastnostim in boljši razlivnosti.
Keywords: vodni premazi, razlivanje, zatekanje, mehanske lastnosti, reološke lastnosti
Published: 07.04.2014; Views: 1524; Downloads: 111
URL Link to full text

8.
Novi funkcionalni premazi z magnetnimi delci
Branka Mušič, 2012, dissertation

Abstract: Mnogi sodobni materiali s svojimi izboljšanimi ali povsem novimi lastnostmi rešujejo številne probleme in s tem ponujajo dodano vrednost pri uporabi. Razširili so se napredni kompozitni materiali, saj je njihova velika prednost, da lahko njihove lastnosti načrtujemo vnaprej glede na njihovo končno uporabo. Umetno povzročena elektromagnetna sevanja (EMS) povečujejo negativen vpliv EMS na žive organizme. Zato so številne evropske države že pred časom odločile, da ščitijo svoje državljane z nacionalnimi ukrepi (Evropskem Pre-standardu EN 50166-2 – Human exposure to electromagnetic fields – High frequency). Žive organizme, naprave in prostore lahko zaščitimo pred elektromagnetnim sevanjem tako, da ga odbijemo ali absorbiramo. Pri odbojni zaščiti se lahko uporabi tanka plast odbojnega materiala ali barve. Ti materiali so v svetu že znani in razširjeni. Kot posledica odbojne zaščite pa se lahko bistveno poveča število motenj v okolici. Pri absorpcijski zaščiti se odbije le manjši delež upadlega elektromagnetnega sevanja, večji delež preide v material, kjer se absorbira in se pretvori v neškodljivo toplotno energijo. Absorpcijske materiale lahko vključimo na različne načine v strukturne elemente objekta, ki ga želimo zaščititi. Eden izmed možnih načinov za zaščito pred visokimi frekvencami elektromagnetnega sevanja je kompozitno premazno sredstvo, v funkciji absorpcije nezaželenega EMS. Razumevanje procesov v funkcionalnem premazu je strateško gledano izredno pomembno v svetovnem merilu. Možna osnova za absorpcijo kompozitnega premaznega sredstva so magnetni delci. S sintezo v trdnem smo pripravili aktivne delce, katere smo uporabili za premaz s funkcijo absorpcije EMS. To so ferimagnetni MnZn feriti. V doktorskem delu smo raziskali vpliv velikosti MnZn feritnih delcev in vpliv utežne koncentracije MnZn feritnih delcev na elektromagnetne lastnosti kompozita. Del raziskav je bil torej usmerjen v pripravo MnZn ferita z vidika optimizacije tako fizikalnih lastnosti, kot so oblika in velikost delcev ter s tem povezana specifična površina delcev, kemijske sestave in tudi elektromagnetnih parametrov. Pripravili smo sedem različnih velikosti delcev MnZn feritov, najmanjši delci velikosti 3,70 μm in največji delci 14,95 μm. Prikazani rezultati elektromagnetnih lastnosti kompozitov vsebujejo 75 ut.% in 90 ut.% MnZn ferita. Drugi del raziskav pa je bil usmerjen v razvoj kompozitnega premaznega sredstva. Ta del vključuje razvoj tehnološke priprave novega premaza ter testiranje aktivnosti absorpcije elektromagnetnega sevanja v frekvenčnem območju 100 MHz do 10 GHz ustreznih kompozitnih premaznih sistemov. Meritve učinkovitosti absorpcije smo izvedli v odvisnosti od debeline nanosa absorpcijskega premaza, pri 3 mm, 4 mm in 5 mm nanosa. V kompozitnem materialu, ki smo ga razvili, smo združili magnetne vključke in premazni sistem. Razvili smo nov tip premaza, z novo funkcionalnostjo ter nov tip absorberja v obliki kita, ki absorbira v mikrovalovnem področju.
Keywords: absorberji elektromagnetnega valovanja, premazi, feritni materiali
Published: 03.04.2012; Views: 2230; Downloads: 245
.pdf Full text (7,01 MB)

9.
KEMOMETRIJSKA KARAKTERIZACIJA VEZIV IN PREMAZOV Z BLIŽNJO INFRARDEČO SPEKTROSKOPIJO
Polona Ivanšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je preučiti možnost zamenjave klasičnih analiznih metod z metodo NIR. Eksperimentalni del smo izvajali na NIR spektrofotometru NIRFlex N — 500, proizvajalca BUCHI, Švica, podprtim s programsko opremo NIRcal V 5.2. Klasične analizne metode smo izvajali v skladu z veljavnimi ISO standardi. Kvantitativna NIR kalibracija je sestavljena iz štirih osnovnih korakov: izbira reprezentativnega kalibracijskega niza, pridobivanje in določevanje referenčnih vrednosti spektrov, povezava vrednosti spektrov z referenčnimi vrednostmi in validacija izdelane metode. Vsem vzorcem smo z refleksijsko sondo Fiber optic soldis z nastavkom za tekočine, povezano z NIR inštrumentom, posneli NIR spektre. Za izdelavo kvantitativnih kalibracij smo uporabili matematični postopek metode delnih najmanjših kvadratov PLS (ang. Partial Least Squares). Za vse izvedene kvantitativne kalibracije smo kot validacijsko metodo uporabili VS validacijski niz. Za ugotavljanje primerljivosti klasičnih metod, z metodo NIR pa smo uporabili signifikantni parni t-test. Bližnja rdeča spektroskopija se je izkazala kot alternativna metoda klasičnim analiznim metodam. Bližnja infrardeča spektroskopija je enostavna za uporabo, hitra, nedestruktivna ter prijazna ljudem in okolju. Z njo prihranimo čas in stroške, ki nastanejo z nakupom reagentov.
Keywords: premazi, veziva, bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS), kemometrijske metode, regresija glavnih osi (PCR), metoda delnih najmanjših kvadratov (PLS)
Published: 02.06.2010; Views: 3220; Downloads: 311
.pdf Full text (1,80 MB)

10.
VISOKOTLAČNA MIKRONIZACIJA SISTEMOV VIŠJE VISKOZNOSTI
Zoran Mandžuka, 2010, dissertation

Abstract: Namen raziskave je določiti vpliv obratovalnih parametrov PGSSTM mikronizacije na fizikalno-kemijske lastnosti praškastih delcev modelnih substanc estrov maščobnih kislin (monostearat in tristearat) in praškastih lakov. Uspešna izvedba PGSSTM mikronizacije temelji na poznavanju faznih ravnotežij. Določili smo potek talilnih krivulj (S — L faznih prehodov) v p,T diagramu za sistema monostearat/CO2 in tristearat/CO2. Pod tlakom CO2 se obema substancama zniža tališče oziroma ima S — L krivulja temperaturni minimum v p,T diagramu. Znižanje tališča ob prisotnosti plina, ki je posledica raztapljanja plina v substanci, je izrazitejše za sistem tristearat/CO2. Pri tlaku 500 bar smo opazili tudi fazno inverzijo za sistem tristearat/CO2, ki je nastopila zaradi spremembe gostote faz pod vplivom visokega tlaka. Prav tako smo za oba sistema določili ravnotežne sestave L — G faz s statično analitično metodo v tlačnem območju od 0 bar do 450 bar in pri temperaturah 70 °C in 90 °C. Topnosti CO2 v maščobi so visoke, in sicer do 85 mol.% za monostearat (400 bar in 70 °C) ter do 96 mol.% za tristearat (400 bar in 70 °C). Topnosti maščob v CO2 so nizke, do 1 mol.% v obeh primerih. Na osnovi pridobljenih podatkov o tališču in topnosti smo izvedli šaržne mikronizacije v območju tlakov med 60 in 215 bar pri 64, 70 in 80 °C za monostearat in pri 54, 60 in 70 °C za tristearat. Mikronizirane vzorce smo analizirali glede na stopnjo kristaliničnosti in kristalno obliko, na velikost in morfologijo delcev po mikronizaciji in po 3 mesecih skladiščenja pri 20 °C za monostearat in pri 5 in 20 °C za tristearat. Na osnovi DSC termogramov smo ugotovili zmanjšano stopnjo kristaliničnosti, 20 — 40 % pri različnih obratovalnih pogojih glede na izhodiščno substanco. Po 3 mesecih se je kristaliničnost mikroniziranih delcev povečala in v primeru tristearata dosegla tudi kristaliničnost izhodiščnega vzorca. Po procesiranju so delci ohranili kristalno obliko. Monostearat, ki je bil hranjen 3 mesece pri 20 °C, še vedno ohrani najstabilnejšo β obliko, medtem ko se pri tristearatu pod istimi pogoji pojavi transformacija iz β' v β obliko. Povprečna velikost delcev, izmerjena z granulometrično lasersko metodo po mikronizaciji, se zmanjša na 7 — 40 µm glede na obratovalne pogoje. S časom delci aglomerirajo. SEM analiza je pokazala, da delci po mikronizaciji postanejo porozni in nepravilnih oblik. Rekristalizacija delcev s časom je očitnejša za vzorce tristearata, skladiščenih pri 20 °C, kjer se na površini pojavijo igličasti kristali. Zaradi očitnejših sprememb s časom zgoraj omenjenih fizikalno-kemijskih lastnosti smo mikronizirane delce tristearata hranili tudi pri 5 °C. Rezultat je pokazal upočasnitev rekristalizacije in aglomeracije, ohranitev srednje stabilne β' kristalne oblike ter spremembo površine delcev le zaradi nižje temperature. Razvoj novega procesa pridobivanja praškastih lakov je obsegal eksperimente visokotlačne mikronizacije po PGSSTM postopku. Izvedli smo šaržne in kontinuirne mikronizacije posamičnih komponent zmesi, kontinuirne mikronizacije zmesi brez polnil in pigmentov in nato še mikronizacije zmesi s polnili in pigmenti. Pri mikronizacijah zmesi brez pigmentov in polnil smo opazovali vpliv procesnih parametrov, in sicer koncentracijo suspenzije (2, 4, 6 % w/v), tlak CO2 (110 — 160 bar) in tip šobe (premer in kot pršenja), na velikostno porazdelitev delcev proizvedenega prahu. Na osnovi rezultatov aplikacije premazov smo dodatno izvedli mikronizacije pri različnih temperaturah (120 — 160 °C). Posamezne vzorce smo analizirali na elektronskem mikroskopu (prerez delcev z ionsko puško) ter izvedli termično analizo (Mettler Toledo). Pri mikronizacijah s pigmenti in polnili je delo obsegalo načrtovanje postopka visokotlačne mikronizacije in pripravo procesne sheme, mikronizacijo zmesi s pigmenti na osnovi danih receptur iz osnovnih surovin, pripravo dodatne recepture s povečano količino odplinjevalca, dodatek končnemu vzorcu snovi zaradi
Keywords: superkritični CO2, S – L fazni prehodi, ravnotežne topnosti, difuzijski koeficient, PGSSTM, fizikalno-kemijske lastnosti, gliceridi, praškasti premazi
Published: 03.05.2010; Views: 3582; Downloads: 217
.pdf Full text (9,34 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica