| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ANALIZA STRESA NA DELOVNEM MESTU V ORGANIZACIJI X
Sonja Vukan, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Stres lahko na nas vpliva pozitivno in negaStres ima na nas pozitivne in negativne učinke. Ko pa je stres prisoten dlje časa, lahko preide v kroničnega. To zelo negativno vpliva na nas in naše zdravje. Ob tem lahko opazimo psihične, fizične in vedenjske simptome. Če dlje časa zanemarjamo te simptome. lahko zbolimo za različnimi boleznimi. Poleg tega, da trpita telo in naše duševno stanje, trpi tudi organizacija in posledično celotna družba. Do stresnih situacij prihaja vse bolj zaradi hitrega tempa življenja in zahtevnosti dela, ki ga moramo opraviti v čim krajšem času. Zato je pomembno, da posamezniki vedo, kako se soočiti s stresom in da so pri tem tudi uspešni. Stres se nam zaradi več razlogov zdi pomemben dejavnik učinkovitosti in uspešnosti zaposlenih na delovnem mestu. V diplomskem projektu smo zato analizirali stres na delovnem mestu pri zaposlenih v organizaciji X. Obravnavali smo, kaj sploh je stres, kakšne vrste stresa obstajajo ter katere metode in tehnike se najbolj obnesejo pri premagovanju stresa na individualni in organizacijski ravni. V empiričnem delu diplomskega projekta smo ugotavljali, kako pogosto so zaposleni podvrženi stresu in njegove najbolj pogoste dejavnike. Zanimale so nas tudi najpogostejše individualne metode in tehnike, ki jih uporabljajo pri premagovanju stresa sami in organizacija. Vzorec udeležencev v spletnem anketnem vprašalniku je zajemal 25 zaposlenih v organizaciji X.
Keywords: stres, individualne metode, premagovanje stresa na ravni organizacije, dejavniki stresa, simptomi stresa, posledice stresa
Published: 25.08.2015; Views: 1242; Downloads: 161
.pdf Full text (1,19 MB)

2.
ANALIZA STRESA V POSLOVALNICI ENOTE X
Janja Buzeti, 2014, master's thesis

Abstract: Ko je posameznik dalj časa izpostavljen stresu, se v njem odvijajo različni procesi, izraženi na njegovi fizični, psihični in vedenjski ravni, ki za sabo puščajo številne (pogosto) negativne posledice. Ko določena stopnja stresa prekorači mejo pozitivnega stresa, se pojavijo številne bolezni, čustvene težave, s tem pa se povečajo tudi pogostost izostanka z dela, slabše opravljanje delovnih nalog, nezadovoljstvo z delom, ipd. Delo in delovno okolje, v katerem posameznik preživi večino svojega časa, sta vse pogostejša dejavnika stresa. Vzrok za to so hitre spremembe, ki od zaposlenih in organizacij zahtevajo še hitrejše prilagajanje. In da bi jim to v čim večji meri tudi uspelo, je pomembno, da se vsi, tako zaposleni kot organizacije, seznanijo z metodami in tehnikami za premagovanje stresa ter jih tudi izvajajo. V empiričnem delu magistrske naloge smo ugotavljali najpogostejše dejavnike stresa v izbrani organizaciji, katere simptome stresa zaposleni opazijo pri sebi in pri svojih sodelavcih ter katere metode in tehnike uporabljajo sami in katere uporablja organizacija, da bi zmanjšala stres na delovnem mestu. Preverjali smo stopnjo stresa pri zaposlenih, ugotavljali razlike med spoloma glede stopnje doživljanja stresa, preverjali, ali je pri zaposlenih zdrav način življenja najpogosteje uporabljena metoda ter ali v izbrani organizaciji izvajajo strategije in/ali programe za premagovanje stresa na delovnem mestu. Vzorec udeležencev raziskave je zajemal 49 zaposlenih v poslovalnici podjetja X.
Keywords: stres, osebnost, individualne razlike, delovno okolje, individualne metode, premagovanje stresa na ravni organizacije
Published: 07.11.2014; Views: 1015; Downloads: 142
.pdf Full text (3,63 MB)

3.
POZITIVNO MIŠLJENJE KOT SREDSTVO ZA PREMAGOVANJE STRESA NA PRIMERU PODJETJA PLINARNA MARIBOR, D. O. O.
Dragica Radić, 2012, master's thesis

Abstract: Beseda stres izhaja iz angleščine in pomeni obremenitev ali pritisk. Ta izraz je v medicino prvi uvedel Hans Selye leta 1949. V stresu sodelujejo tri pomembne komponente: stresogeni dejavnik, posameznik s svojim pogledom na stresogeni dejavnik in posameznikov odziv na stresogeni dejavnik. Poznamo več dejavnikov, zaradi katerih doživljamo stres. To so dejavniki v delovnem okolju in dejavniki zunaj njega. Dejavniki, ki izvirajo iz delovnega okolja, so: vrsta zaposlitve, razmejitev med delom in nedelom, konflikt vlog zaposlenega v delovnem okolju, negotovost vloge, prevelika ali premajhna obremenjenost, odgovornost za druge zaposlene, pomanjkanje motivacije, organizacijski dejavniki, nadlegovanje na delovnem mestu in delovne razmere. Dejavniki zunaj delovnega okolja pa so: stresni življenjski dogodki in vsakdanji življenjski napori. Stres je vsakdanji pojav, ki mu ne moremo ubežati in s seboj prinaša veliko neželenih posledic. Posledice stresa lahko občuti posameznik, pa tudi organizacija, v kateri je ta zaposlen. Posledice stresa se z vidika posameznika najpogosteje odražajo na fizični in psihični ravni, prav tako na vedenjskih odzivih posameznika. Najpogostejše bolezni in zdravstvene težave, ki se zaradi stresa odražajo na fizični ravni, so: bolezni srca in ožilja, zvišan holesterol, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, glavoboli, rakava obolenja, težave s hrbtenico, prekomerna telesna teža in kožne bolezni. Najpogostejše bolezni in zdravstvene težave na psihični ravni so naslednje: depresija, anksioznost, fobije, sindrom izgorelosti, nočne more in nespečnost. Kadar posameznik občuti stres, se bodo najverjetneje spremenili tudi njegovi vedenjski odzivi. Ti vedenjski odzivi se kažejo v prekomernem kajenju in pitju alkohola, uživanju prepovedanih drog in v prehranjevalnih motnjah. Z vidika organizacije se posledice stresa kažejo v izgubi delovnih dni, prav tako številne organizacije plačujejo visoko ceno zaradi predčasnih upokojitev in odstopov sposobnih delavcev z vodilnih položajev. Organizacije lahko uvedejo mnogo sprememb, zaradi katerih bodo zaposleni občutili stres v čim manjši meri. Spremembe se lahko kažejo v preoblikovanju dela, fleksibilnosti delovnega časa, natančni opredelitvi vlog, ustvarjanju organizacijske klime in delovnih razmerah. Takšne spremembe bodo zagotovo veliko pripomogle, da bodo zaposleni občutili večje zadovoljstvo na delovnem mestu, kar bo bistveno pripomoglo k zmanjšanju stresa ali celo k njegovi odpravi. Da bo posameznik stres doživljal v čim manjši meri, lahko veliko stori tudi sam. Če želi biti čim bolj uspešen v premagovanju stresa, mora bistveno spremeniti svoj življenjski slog. To lahko stori s telesnimi aktivnostmi, zdravo prehrano, jogo, meditacijo, zdravstveno hipnozo, masažo, aromaterapijo, kognitivnimi metodami in seveda s pozitivnim mišljenjem. Pozitivno mišljenje lahko razumemo kot posameznikovo dojemanje življenjskih okoliščin na pozitiven način. Vse, kar mislimo, se shrani v našo podzavest. Če bomo nenehno mislili pozitivno, bomo nase zagotovo pritegnili pozitivne stvari. In velja tudi obratno, če bomo nenehno mislili le negativno, bomo nase pritegnili pretežno negativne stvari. Rešitve za pozitivno mišljenje se odražajo v dobrih medsebojnih odnosih, čustvenem in telesnem zdravju in v pozitivni samopodobi. Lastnosti pozitivno in negativno naravnanih ljudi se zelo razlikujejo. Optimisti so večinoma odločni, lažje obvladujejo težave, imajo velik nadzor nad seboj in nad svojim življenjem, imajo veliko samozaupanje in vedno vidijo rešitve za nastale probleme. Tudi pri delu so pozitivno naravnani ljudje v večini primerov ustvarjalni, zanesljivi, samoiniciativni, ambiciozni, organizirani in tekmovalni. Pozitivno mišljenje ima velik vpliv na zdravje. Mnoge raziskave so pokazale, da pozitivno naravnani ljudje živijo dlje kot negativno naravnani ljudje, optimističnim ljudem se hitreje celijo rane in okužbe, imajo pa tudi manj čustvenih in telesnih težav. Pozitivna miselna naravnanost krepi imun
Keywords: Premagovanje stresa na ravni posameznika, premagovanje stresa na ravni organizacije, stresogeni dejavnik, dejavniki v delovnem okolju, dejavniki zunaj delovnega okolja, pozitivno naravnani ljudje, pozitivna samopodoba, pozitivno mišljenje in delo, pozitivno mišljenje in zdravje.
Published: 25.01.2013; Views: 2183; Downloads: 295
.pdf Full text (1,58 MB)

Search done in 0.67 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica