1. Ekološka kriminaliteta v Krajinskem parku Goričko : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSandra Grah Kompare, 2025, undergraduate thesis Abstract: Slovenija zelena dežela, tretja najbolj gozdnata država v Evropi, ki je zaradi številčnosti živalskih in rastlinskih vrst prepoznana kot »vroča« točka Evrope. Več kot tretjino ozemlja je uvrščeno pod omrežje Nature 2000, z namenom ohranjevanja biotske raznovrstnosti. Ker nam kvaliteta okolja v katerem živimo narekuje kvaliteto našega življenja, bi morala biti skrb za naravo in njene dobrine naša prioriteta. Z namenom ohranjanja narave so vzpostavljena tudi zavarovana območja in Krajinski park Goričko je eden izmed njih. Nastal je na pobudo lokalnega prebivalstva, z namenom zavarovanja naravnih vrednot, ohranitve biotske raznovrstnosti in z željo po razvoju območja. Pa vendar je slika o
zelenem in neokrnjenem Goričkem le marketinška floskula. Krajinski park Goričko se ne glede na status zavarovanega območja, sooča z ekološko kriminaliteto, ki je v Sloveniji in širom sveta rastoč problem in kliče po ukrepanju in preprečevanju le-te. Diplomsko delo obravnava ekološko kriminaliteto na področju Slovenije in njene oblike, zakonodajo na področju Krajinskega parka goričko in ukrepe, ki jih izvaja upravljalec parka ter podrobneje z ekološko kriminaliteto na področju Krajinskega parka Goričko. Z analizo statističnih podatkov o kaznivih dejanjih in prekrških je bilo ugotovljeno, da so najpogostejša kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine na območju parka, kazniva dejanja nezakonitega lova, mučenja živali in obremenjevanja in uničevanja okolja. Izveden je bil tudi intervju s predstavniki lokalnih društev, ki je potrdil nizko stopnjo ekološke ozaveščenosti lokalnega prebivalstva. Ekološka ozaveščenost je prvi in izredno pomemben korak k spremembam na področju ravnanja z okoljem. Rešitve so tudi v strožjih in primernih sankcijah za kršitelje, uvedbi sorazmernih kazni v primerjavi z ostalimi oblikami kriminalitete in strožjih inšpekcijskih nadzorov v podjetjih, ustanovitvi specializirane enote za odkrivanje in preiskovanje ekološke kriminalitete, povečanju obsega površin namenjenih za ekološko pridelavo hrane, ter v raziskavah, ki bi s svojimi izsledki in orodji olajšali odkrivanje in preprečevanje ekološke kriminalitete.
Keywords: ekološka kriminaliteta, kazniva dejanja, prekrški, ekološka ozaveščenost, Krajinski park Goričko, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.03.2025; Views: 0; Downloads: 21
 Full text (1,19 MB) |
2. Pridržanje na podlagi določil Zakona o prekrških na mednarodni športni javni prireditvi Planica : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMitja Jamnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Mednarodna športna javna prireditev v Planici (v nadaljevanju Planica) organizacijsko in varnostno sodi med bolj tvegane prireditve, kar za policijo predstavlja nujno ustrezno odzivnost na aktualne varnostne razmere pri nas in v svetu. Ker gre za množični prihod obiskovalcev na prireditveni prostor pod Poncami, je nujna dobra organiziranost vseh sodelujočih deležnikov. Zato ima policija pri zagotavljanju varnostnega vidika zelo pomembno vlogo in svoje varnostne naloge skrbno načrtuje v sodelovanju z organizatorjem Planice. Njena vloga pri zagotavljanju varnosti udeležencev Planice se začne že precej pred izvedbo same prireditve, in sicer ko organizator prijavi javno prireditev na upravni enoti. Policija namreč sodeluje v postopku izdaje dovoljenja za prireditev, ki ga vodi upravna enota, kjer je bila podana vloga organizatorja. Sodelovanje policije v tem postopku je prvi del njene aktivnosti pri zagotavljanju varnosti na mednarodni športni prireditvi Planica. Je pa njena vloga, gledano z varnostnega vidika, še izrazitejša pri zagotavljanju varnosti na sami prireditvi. V tem delu je njena glavna vloga vzdrževanje javnega reda, pomoč organizatorju ter izvedba morebitnih nujnih začasnih ukrepov in pogojev za razpustitev prireditve ob pogojih, ki jih določa zakon oziroma njena dolžnost, da prireditev ne sme biti motena. Glede na zelo velik obseg nalog, ki jih ima policija na tej prireditvi, je predmet proučevanja v diplomskem delu policijsko pooblastilo za pridržanje oseb. Raziskati smo želeli, v kakšnem obsegu in koliko krat je policija na tej prireditvi uporabila navedeno pooblastilo, ki posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, s katerim posega v varstvo osebne svobode posameznika. V tej zvezi smo poleg splošnih policijskih pooblastil, ki jih izvajajo policisti na tej prireditvi, izpostavili in podrobneje obravnavali pooblastilo pridržanja v povezavi z drugim odstavkom 109. člena Zakona o prekrških. Na podlagi proučevanih statističnih podatkov smo ugotovili, da glede na množico obiskovalcev, ki obišče to mednarodno športno prireditve, policija svoje pooblastilo za pridržanje oseb v povezavi z drugim odstavkom 109. člena Zakona o prekrških uporabi relativno malokrat. Menimo, da na to vpliva njeno dobro proaktivno delovanje pred samo izvedbo prireditve in priprave na varovanja prireditve.
Keywords: policisti, pridržanje, prekrški, Zakon o prekrških (ZP-1), diplomske naloge
Published in DKUM: 14.01.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,30 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Ekološka kriminaliteta v slovenskem gorskem svetu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLovro Pompe, 2023, undergraduate thesis Abstract: Ekološka kriminaliteta je rastoč problem, ki zahteva vse več obravnave, tako v tujini kot tudi pri nas. V preteklosti človeštvo temu problemu ni posvečalo veliko pozornosti, v današnjem času pa je ukrepanje na tem področju nujno za trajnostni razvoj posameznih regij.
Diplomsko delo obravnava slovenski sistem varovanja narave in prikaže najpogostejše kršitve in statistično gibanje njihovega števila skozi šestletno obdobje, od leta 2016 do 2021. Pri tem se osredotoči na gorenjsko statistično regijo, ki vsebuje največji del slovenskega gorskega sveta, in bolj podrobno na območje Triglavskega narodnega parka (TNP). Z analizo statističnih podatkov o kršitvah je bilo ugotovljeno, da so bila v šestletnem obdobju kazniva dejanja ekološke kriminalitete na območju Gorenjske v upadu, kršitve Zakona o ohranjanju narave na območju Gorenjske pa v porastu. Na območju TNP je bil v šestletnem obdobju ugotovljen porast zabeleženih kršitev. Pri primerjavi gibanja trenda ekološke kriminalitete v gorskem svetu in gibanja trenda ekološke kriminalitete na splošno v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da porast pri prvem ni bil izrazitejši od porasta pri drugem.
Na podlagi ugotovitev je mogoče zaključiti, da so izboljšave možne na področju izvajanja Zakona o ohranjanju narave. Učinkovitejše izvajanje zakona lahko Slovenija doseže s povečanjem intenzivnosti nadzora, kar vključuje povečanje števila nadzornih kadrov in optimizacijo njihovega dela. Iz raziskave je razvidno tudi, da je možno učinkovitejše izvajanje Zakona o TNP, kjer je mogoča rešitev povečanje števila nadzornih kadrov, skladno s povečevanjem obiska narodnega parka. Prav tako je možno v TNP vzpostaviti bolj trajnosten sistem mobilnosti, ki bi omogočal večjemu številu obiskovalcev gibanje po narodnem parku brez osebnih vozil.
Keywords: ekološka kriminaliteta, prekrški, ekologija, nadzorstvo, gorski svet, sankcije, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.04.2023; Views: 698; Downloads: 170
Full text (885,59 KB) |
8. Izvedba prekrškovnega postopka na podlagi 1. odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGregor Bolko, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Izvedba prekšrkovnega postopka na podlagi 1. odstavka 57. člena Zakona o prekrških, ki je splošni populaciji bolje poznan kot izdaja plačilnega naloga, se ukvarjamo s postopkom, ki temelji na osebni zaznavi prekrška oz. zaznavi s tehničnimi sredstvi. V tem primeru gre za zaznavo, ki je neizpodbitno resnična. Opisuje jo latinski rek »Negabit frustra medio prensus in crimine« oz. v slovenščini »Težko bo zanikal tisti, ki je bil zaloten pri kriminalnem dejanju«. Kljub dejstvu, da je prekršek zaznan s strani pooblaščene uradne osebe oz. s pomočjo tehničnih sredstev, se pri storilcih prekrškov pojavlja dilema, ali je zaznava uradne pooblaščene osebe objektivna ali subjektivna. Pričakovana odgovora na raziskovalni vprašanji, ki smo ju postavili, sta, da je slovenska prekrškovna zakonodaja zastavljena na način, da je postopek objektiven. Ta del smo skozi diplomsko delo potrdili in ugotovili, da je poznavanje področnih predpisov bistveno, da lahko kršitelja sankcioniramo.
Ker pa so pooblaščene uradne osebe ljudje, obstajajo možnosti napak pri zaznavi prekrškov. Za take primere Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) predpisuje pravna sredstva, s katerimi omogoča, da kršitelj napako organa dokazuje in izpodbija izdano odločbo, o kateri na prvi stopnji odloča prekrškovni organ, na drugi stopnji pa sodišče.
III
S preučitvijo zakonodaje, literature, mnenj strokovnjakov in pregledom sodne prakse s tega področja in uporabo različnih metod smo ugotovili, da je odločanje v prekrškovnih zadevah zahtevno in zelo odgovorno.
Prekrškovni organi imajo zahtevno delo, da svoje odločitve natančno predstavijo in argumentirajo ter v področnih zakonih tudi pravilno implementirajo. Pri tem morajo biti zelo pozorni, da je kršitelj kaznovan upoštevajoč načelo zakonitosti, ki nalaga, da je mogoče prekršek sankcionirati le z zakonom in da je sankcijo za prekršek dopusto izreči samo za dejanje, ki je vnaprej določeno kot prekršek in je za tako dejanje določena tudi sankcija.
Keywords: Zakon o prekrških, Zakon o splošnem upravnem postopku, Kazenski zakonik, plačilni nalogi, prekrški, zaznavanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 827; Downloads: 164
Full text (750,06 KB) |
9. Prekrški iz področja nasilja v družini, nedostojnega vedenja ter nedovoljenih prehodov državne meje na območju policijskih uprav Murska Sobota, Novo mesto in Koper med leti 2011 in 2021 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDominik Fartelj, 2022, undergraduate thesis Abstract: V nalogi smo analizirali prekrške nasilja v družini, nedostojnega vedenja ter nedovoljenih prehodov državne meje na območju PU Murska Sobota, Novo mesto in Koper med letoma 2011 in 2021. Preučili smo trend gibanja prekrškov, vpliv števila nedovoljenih prehodov meje na število prekrškov nedostojnega vedenja in nasilja v družini ter ugotavljali vzroke ekstremnega odstopanja. Ugotovili smo, da število nedovoljenih prehodov meje ne vpliva na število prekrškov nedostojnega vedenja in nasilja v družini. Med letoma 2017 in 2018 smo zaznali znaten dvig nedovoljenih prehodov državne meje, predvsem na območju PU Koper in PU Novo mesto, saj migracijske poti preko Republike Slovenije večinoma potekajo preko območij, ki jih pokrivata ti dve PU. Sklepamo, da so vzrok za opisano nestabilne razmere v državah Bližnjega in Srednjega vzhoda, ki jih ljudje zapuščajo zaradi želje po boljšem življenju. Trend upadanja nedovoljenih prehodov je zaznan po letu 2019, kar pripisujemo bolj enotni politiki Evropske unije glede migrantskih vprašanj in povečani prisotnosti Slovenske policije ob državni meji z Republiko Slovenijo in Republiko Italijo. Pri analizi prekrškov nedostojnega vedenja in prekrškov nasilja v družini nismo zaznali ekstremnega odstopanja od povprečja. Število prekrškov nedostojnega vedenja enakomerno pada skozi desetletje, kar pripisujemo večji prisotnosti policistov na javnih krajih, število prekrškov nasilja v družini pa z neizrazitimi odstopanji skozi desetletje ostaja na podobni ravni. Menimo, da bi število nedovoljenih prehodov državne meje v prihodnosti zmanjšali z večjo prisotnostjo policistov Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) pri varovanju zunanjih schengenskih meja. S pogostejšim ozaveščanjem o nedopustnosti nasilja bi pa po našem mnenju sčasoma znižali število prekrškov znotraj družine.
Keywords: diplomske naloge, prekrški, policijska uprava, nasilje v družini, nedostojno vedenje, nedovoljen prehod državne meje
Published in DKUM: 29.07.2022; Views: 899; Downloads: 269
Full text (1,38 MB) |
10. Nadzor in sankcioniranje prekrškov v zvezi z orožjem v Republiki Sloveniji - študije primerov in predlogi za prihodnjo ureditevMartin Muženič, Bojan Tičar, 2020, review article Abstract: Namen prispevka:
Prispevek je namenjen predvsem strokovnemu bralcu, ki ga naslovna tematika zanima. Bralec se lahko seznani, kako deluje slovenski pravni red na področju prekrškovne ureditve orožja v Sloveniji in primerjalno v direktivah Evropske unije (EU). Uporabnost prispevka je v nekaterih predlogih za dopolnitev in izboljšave slovenske zakonodaje o orožju.
Metode:
Članek temelji na deskriptivni in analitični metodi ter jezikovni razlagi relevantnih predpisov Republike Slovenije in predpisov EU. Avtorja od pravnih metod uporabljata jezikovno in teleološko metodo pri opredeljevanju ratia legis predpisov ter primerjalno metodo pri komparaciji slovenske in tuje ureditve. Prikazana je ureditev v Sloveniji, Italiji in Hrvaški skozi prizmo ureditve EU.
Ugotovitve:
Že od nekdaj velja, da je urejanje pravic in obveznosti v zvezi z orožjem izredno občutljivo področje. Razširjeno je namreč stališče, da je orožje že po svoji naravi nevarna stvar, ki lahko pomeni neposredno nevarnost za življenje, zdravje in varnost ljudi ter javnega reda. Prav varovanje teh vrednot pa je osnovni namen Zakona o orožju. Slednji sicer temelji na »Direktivi Sveta z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (91/477/EGS)« (1991) in njenih kasnejših spremembah. Namen direktive je vzpostaviti kar se da poenoteno orožno zakonodajo držav članic EU.
Omejitve/uporabnost raziskave
V prispevku so tako predstavljene kršitve orožne zakonodaje (imamo le en zakon s podzakonskimi predpisi) in oblike formalnega institucionaliziranega nadzora, v smislu obravnave (pristojnih organov) in sankcioniranja kršitev v zvezi z orožjem. S predstavitvijo primerov iz sodne prakse avtorja v prispevku prikažeta dejansko, življenjsko obravnavo prepovedanih ravnanj na področju orožja. Navkljub prej omenjeni direktivi so razlike med državami članicami EU glede pravne ureditve materije orožja še vedno precejšnje. To osvetljuje tudi primerjalnopravni vidik ureditve orožja ter nadzora in sankcioniranja prekrškov v zvezi z orožjem v naših sosednjih državah, tj. v Republiki Italiji in Republiki Hrvaški.
Praktična uporabnost:
Prispevek je praktično uporaben za strokovne bralce kot tudi za študente Fakultete za varnostne vede na podiplomskem in doktorskem študiju. Opredelitve kategorialnega aparata prekrškovnega prava o orožju so korektne in sodobne, zato prispevajo k večanju znanja na tem področju.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek je pregledni znanstveni članek, zato je njegova izvirnost omejena. Avtorja na novo ne postavljata znanstvenih spoznanj, pač pa povzemata in primerjalno opredeljujeta tisto, kar je že urejeno. Izvirna vrednost prispevka je v tem, da avtorja postavljata pojme v berljiv in lahko razumljiv kontekst, ki si jih bo bralec zapomnil.
Keywords: nadzor nad orožjem, prekrški, primerjalnopravna ureditev, Slovenija, Italija, Hrvaška
Published in DKUM: 02.10.2020; Views: 952; Downloads: 88
 Link to full text
This document has many files! More... |
