| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika
Marko Jesenšek, 2022

Abstract: Monografija pokriva najpomembnejša poglavja iz razvoja prekmurskega jezika od njegovega nastanka (Temlin, 1715) do prevoda svetega pisma (Š. Küzmič, 1771), katoliškega nadaljevanja (M. Küzmič) in razvoja v 19. stoletju. Pomembno spoznanje je, da se je prekmurski knjižni jezik sredi 19. stoletja poenotil z osrednjeslovenskim; v Prekmurju so tak naravni razvoj sprejeli katoliški pisci, medtem ko so protestanti vztrajali v pokrajinskosti vse do konca prve svetovne vojne. Jesenšek tako odpira aktualno in pomembno vprašanje za znanost, saj v tem prepoznava nastavke za neznanstveno vendsko teorijo, ki jo ovrže z analizo jezikovnih razmer v Prekmurju. Za nadaljnje jezikovne raziskave je pomembno, da Kardoševega vztrajanja pri prekmurskem jeziku v knjigi po poenotenju slovenske knjižne norme ne razlaga za jezikovno zablodo in odklon od pozitivne razvojne smeri slovenskega jezika, ampak njegovo držo sociolingvistično analizira in jo pokaže v luči takrat še prikritih madžarizacijskih pritiskov: ne kot odločitev za Madžarsko in proti Sloveniji, ampak kot odločitev za preživetje protestantizma v Prekmurju.
Keywords: prekmurščina, knjižni jezik, zgodovina, razvoj, analiza
Published in DKUM: 14.12.2022; Views: 497; Downloads: 50
.pdf Full text (6,92 MB)
This document has many files! More...

2.
V knjižni prekmurščini objavljena neumetnostna gradiva v Marijikinem ogračku
Dragica Haramija, 2019, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: V prispevku predstavljamo gradiva, ki so bila namenjena otrokom in so bila objavljena v katoliškem prekmurskem periodičnem tisku do druge svetovne vojne. Poudarek je na edini specializirani periodiki za otroke, mesečniku Marijikin ograček (1932-1940), v katerem je bil velik del gradiv objavljen v prekmurščini (npr. novice za otroke, poljudni članki, šale, anekdote, različne naloge (rebusi, labirinti), razpisi (natečaji), reklame ipd.). Mestoma omenjamo tudi mesečnik Marijin list, saj je bil Marijikin ograček njegova priloga. Predstavljen je uredniški koncept Jožefa Klekla st., ki je (tudi) z neumetnostnimi gradivi in vizualno podobo nagovarjal mlade bralce.
Keywords: knjižna prekmurščina, neumetnostna gradiva za otroke, periodika, Marijikin ograček, Jožef Klekl st.
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 480; Downloads: 12
URL Link to full text

3.
Samostalnik v prekmurskem prevodu Malega Princa : magistrsko delo
Ákos Doncsecz, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na prevod Malega princa v prekmurščino (Mali kralič), objavljen leta 2018. V teoretičnem delu je najprej na kratko predstavljeno življenje in delo avtorja Antoinea de Saint-Exupéryja ter različni prevodi njegovega najbolj znanega dela, pri čemer je poseben poudarek namenjen prekmurskemu prevodu. V nadaljevanju je predstavljen razvoj prekmurskega (knjižnega) jezika in prekmurske književnosti od reformacije do današnjih časov. V empiričnem delu je besedje prevoda analizirano na glasoslovni in oblikoslovni ravni. Posebna pozornost je namenjena samostalnikom in njihovim besedoslovnim značilnostim, zlasti besednemu pomenu, medbesednim razmerjem, strokovnemu izrazju in izvoru besed. Preverjena je prisotnost leksemov v slovarskih in neslovarskih virih, npr. v starih prekmurskih tiskih ali znanstvenih razpravah o prekmurščini. Izpisano besedje je na koncu prikazano še v slovarski obliki. Na osnovi analize je ugotovljeno, da se samostalniki v prekmurskem prevodu Malega princa naslanjajo na sodobno govorjeno prekmurščino (npr. bouta 'trgovina', cigaretlin 'cigareta', čobe 'ustnice', kvar 'škoda', obečanje 'obljuba', rejč 'beseda', sto 'miza'), pri besedah, ki jih ne najdemo v sodobnem narečju, pa je upoštevano tudi staro prekmursko knjižno izročilo. V besedilu se pojavljajo samostalniki, ki so prisotni v Slovarju stare knjižne prekmurščine Vilka Novaka (2006), npr. korina 'cvetlica', pojbiček 'fantiček', najdemo pa tudi besede iz nekaterih starih prekmurskih tiskov, ki jih omenjeni slovar ne navaja, npr. brodolomec, domišlavec 'oholnež', eroplan 'letalo', občüdovanje 'občudovanje', planeta 'planet'.
Keywords: analiza, besedišče, knjižno izročilo, Mali princ, narečje, prekmurščina, prevod, samostalnik, slovar
Published in DKUM: 13.01.2022; Views: 795; Downloads: 94
.pdf Full text (883,55 KB)

4.
DEJAVNOSTI, S KATERIMI OTROKOM V VRTCU PRIBLIŽUJEJO PREKMURŠČINO : diplomsko delo
Doroteja Škerlak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Dejavnosti, s katerimi otrokom v vrtcu približujejo prekmurščino, smo se osredotočili na narečje, ki se v precejšnji meri uporablja v prekmurskih vrtcih in tudi zunaj njega v domačem okolju. V teoretičnem delu je predstavljen jezik, ki je eno izmed pomembnih področij v otrokovem razvoju in s tem vloga vzgojitelja. Pri otrokovem razvoju je glavni vir tudi besedni zaklad. Predstavili smo, katere zvrsti slovenskega jezika poznamo, kakšen vpliv imata narečje in knjižni jezik v vrtcu ter nekaj zanimivosti o prekmurščini. Predstavljen je tudi izbirni predmet Prekmurski jezik in kultura v osnovni šoli, kako je prišlo do ideje, da se je začel izvajati v osnovni šoli in kaj vse se otroci skozi celo leto naučijo pri tem predmetu. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov od vzgojiteljev želeli ugotoviti, v katerem izmed izbranih vrtcev je najbolj opazna raba prekmurskega narečja in katere so dejavnosti, s poudarkom na prekmurščini ter način približevanja le-teh. Med prilogami je intervju, ki smo ga izvedli s Suzano Panker, avtorico programa interesne dejavnosti Prekmurski jezik in kultura za osnovne šole in izvajalko interesne dejavnosti na eni izmed pomurskih osnovnih šol.
Keywords: besedni zaklad, dejavnosti, jezik, narečje, prekmurščina, vzgojitelj
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 761; Downloads: 39
.pdf Full text (2,18 MB)

5.
Prislov v Slovarju stare knjižne prekmurščine
Sabina Bedek, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Prislov v Slovarju stare knjižne prekmurščine obravnava besede z besednovrstno oznako prisl. v Slovarju stare knjižne prekmurščine (2014; 2015) Vilka Novaka. V teoretičnem delu so predstavljeni: (1) prislov kot besedna vrsta, (2) nastanek in razvoj knjižne prekmurščine, ki se je razvila v začetku 18. stoletja ter je edini knjižni jezik, ki se je ohranjal tudi po oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika, in (3) Slovar stare knjižne prekmurščine. V empiričnem delu sledi analiza prislovov na glasoslovni, oblikoslovni in besedotvorni ravni. Analiza kaže, da so pri prislovih prisotne glasoslovne značilnosti prekmurskega jezika, npr. prehod nenaglašenega vokala e v i (cilóu, drügàči, èsi), izpad vokala i ob zvočniku l (nèkelko), narečni odraz v besedah s trdim ł (napó, opodné), prehod mehkega palatalnega l' v srednji l (bòle, dàle, dobrovòlno) in ohranjenost mehkega palatalnega n' (nèpretr̀gnjeno, nèvklèknjeno). Na oblikoslovni ravni so vidni arhaizmi, npr. stara pronominalna sklanjatev z o-jevskim vokalizmom v ednini (poètomtòga, spèrvoga, vkrížoma), ostanek mehke sklanjatve pri prislovu nìšterouč, prislova èšče in pàk, vprašalni prislov gdè, ki se je razvil iz *kъdȅ, in ohranjenost refleksa za praslovanski zaimek bližnjega (*sь) pri prislovu zimós. Pojavljajo se deležja na -č in -ši (npr. pojdóuč, radóč, skrblivajóuč, naglasávši). Besedotvorna analiza kaže, da so prislovi tvorjeni z obrazili, značilnimi za staro knjižno prekmurščino (npr. -oma (kǜpoma, vèkoma), -ouč (nìšterouč), -óuk/ók (ednóuk, ednók), -či (kàmči), -é (vöné, žmahné, žmetné), -eci (drǘgeci), -aj (lèkaj, lepráj, takáj)). Ugotovljeno je tudi, da je večina prislovov enopomenskih ter enobesednih, največ pa jih je izpisanih iz Küzmičevega Nouvega zákona (1771). Na pomenski ravni najdemo precej sopomenk (npr. nèmertüčlìvo, nèzgrǜntno, nèzrèčeno 'neizmerno'; brìtko, plàčno, túžno 'žalostno') in protipomenk (npr. nesràmno – priaznívo, prijázno, lǜdno; dràgše – falé). V magistrskem delu je preverjena tudi prisotnost prislovov iz Slovarja stare knjižne prekmurščine (2014; 2015) v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014) ter v Slovarju beltinskega prekmurskega govora (1996).
Keywords: prislov, stara knjižna prekmurščina, Slovar stare knjižne prekmurščine, jezikovna analiza
Published in DKUM: 25.09.2019; Views: 849; Downloads: 84
.pdf Full text (843,07 KB)

6.
Prekmurski členki v Pleteršnikovem slovarju
Maruška Agrež, 2015, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava prekmurske členke v Pleteršnikovem slovarju in ostalih relevantnih popisih besedja ter v izbranih besedilih prekmurskega knjižnega jezika. Tipično prekmurski je le ešče. Nekateri členki so značilni za celoten vzhodnoslovenski prostor. Drugi se pojavijo tudi v kajkavščini. Od osrednjeslovenskih in sodobnih slovenskih knjižnih členkov se prekmurski členki razlikujejo leksikalno, glasoslovno in besedotvorno. Etimološko so blizu praslovanskim variantam.
Keywords: slovenščina, členek, leksikografija, slovarji, prekmurščina, prekmurski knjižni jezik, kajkavščina
Published in DKUM: 16.02.2018; Views: 986; Downloads: 447
.pdf Full text (3,19 MB)
This document has many files! More...

7.
Oblikoslovje v panonski narečni skupini
Zinka Zorko, 2010, original scientific article

Abstract: V razpravi so predstavljeni oblikospreminjevalni in oblikotvorni vzorci v narečjih panonske narečne skupine v primerjavi s staro cerkveno slovanščino in slovenskim knjižnim jezikom ter s kratko analizo narečnega glasoslovja in naglasnih razmer. Obdelani so narečna sklonila in osebila; vsi trije spoli, zlasti slabo obstojni srednji spol; vsa tri števila, saj je dvojina dobro ohranjena. Nepregibne besedne vrste se med obravnavanimi narečji manj razlikujejo.
Keywords: panonske narečne skupine, prekmurščina, slovenskogoriško narečje, prleško narečje, haloško narečje, oblikoslovje, slovnica, dialektologija, jezikoslovje
Published in DKUM: 05.02.2018; Views: 1076; Downloads: 417
.pdf Full text (305,04 KB)
This document has many files! More...

8.
Slovarsko gradivo Ftičarjevega romana Za nápršnjek vedríne
Natalija Ulčnik, 2010, original scientific article

Abstract: Za nápršnjek vedríne (2004, 2006) avtorja Jožeta Ftičarja predstavlja prvi slovenski narečni roman, v širšem smislu pa ga lahko razumemo tudi kot nadaljevanje in nadgradnjo stare prekmurske knjižne ustvarjalnosti. V prispevku je analizirano in ovrednoteno slovarsko gradivo, ki je izšlo kot dodatek k romanu. V njem je avtor zbral skoraj 3000 leksemov, za katere je predvideval, da jih sodobni (ne)prekmurski bralec ne bi mogel razumeti. Pomen slovarja se pokaže tudi v okviru prekmurskega narečnega slovaropisja, saj so vanj vključene številne enote, ki pred tem še niso bile evidentirane.
Keywords: slovenščina, prekmurščina, prekmurski knjižni jezik, prekmursko narečje, slovar, narečni roman
Published in DKUM: 30.05.2017; Views: 1422; Downloads: 358
.pdf Full text (724,79 KB)
This document has many files! More...

9.
Stične točke pri oblikovanju slovaškega in prekmurskega knjižnega jezika
Marko Jesenšek, 2001, original scientific article

Abstract: V okviru ogrske države sta se v 18. stoletju začela oblikovati dva nova knjižna jezika (slovaški in slovenski prekmurski), za katera je bilo značilno, da sta normativno podobo dobivala na podoben način. V prispevku so prikazane nekatere take podrobnosti, kljub temu pa njun razvoj ni bil enak - slovaščina je danes samostojen knjižni jezik enega izmed slovanskih narodov, prekmurski (knjižni) jezik pa se je sredi 19. stoletja združil z osrednjeslovenskim v t. i. novoslovenščino, tj. v enoten knjižni jezik vseh Slovencev.
Keywords: slovenščina, slovenska narečja, prekmurščina, slovaščina, zgodovinski pregledi
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 871; Downloads: 31
URL Link to full text

10.
Soboški pogovorni jezik
Tjaša Volmut, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V svojem diplomskem delu sem se ukvarjala z domačim, soboškim pogovornim jezikom. Murska Sobota oz. po domače Sobota je tako rekoč središče Prekmurja, moj rojstni kraj in prav zato sem se odločila, da slovnično raziščem posebnosti te nadvse zanimive govorice. Najprej sem opisala slovenski pogovorni jezik, nato značilnosti pokrajinskega pogovornega jezika. Opisala sem tudi osnovne značilnosti ljubljanskega ter mariborskega pokrajinskega pogovornega jezika. V jedru sem se precej bolj obsežno ukvarjala s soboškim jezikom, in sicer sem obdelala glasoslovje, oblikoslovje, skladnjo ter leksiko omenjenega jezika.
Keywords: narečje, panonska narečna skupina, prekmurščina, Sobota
Published in DKUM: 05.01.2012; Views: 1823; Downloads: 262
.pdf Full text (27,79 MB)

Search done in 0.69 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica