| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Učinkovitost prekordialnega udarca v kliničnem okolju
Dejan Čerpnjak, 2017, master's thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Prekordialni udarec je najhitrejši izmed manevrov v reanimaciji, s katerim lahko končamo prekatno fibrilacijo in prekatno tahikardijo. Mnenja in rezultati raziskav o njegovi učinkovitosti pa so različni. Metodologija: V empiričnem kvantitativnem delu smo opravili prospektivno študijo učinkovitosti prekordialnega udarca na oddelku intenzivne terapije. Prekordialni udarec smo izvajali z ulnarno stranjo tesno stisnjene pesti iz višine 20 cm v spodnji del prsnice. Pogoj za vključitev v študijo je bil nastanek motnje srčnega ritma prekatna tahikardija brez pulza ali prekatna fibrilacija in aplikacija prekordialnega udarca. Iz raziskave smo izključili bolnike, pri katerih nismo imeli elektrokardiograma na katerem bi bila vidna izvedba prekordialnega udarca in bolnike pri katerih je prišlo do preskoka srčnega ritma že pred njegovo izvedbo. Po primarnem vrednotenju rezultatov študije smo rezultate glede uspešnost izvedbe prekordialnega udarca razvrstili v tri skupine: (1) konverzija v srčni ritem združljiv z življenjem, (2) ni prišlo do spremembe srčnega ritma in prišlo je do (3) poslabšanja obstoječe motnje srčnega ritma. Kot sekundarni rezultat smo opazovali (4) preživetje bolnikov do odpusta iz oddelka intenzivne terapije. Rezultati: Študija je zajemala 25 bolnikov, pri katerih je bilo pri 30 prekatnih motnjah srčnega ritma izvedenih 32 prekordialnih udarcev. Prekordialni udarec je bil izveden v povprečju 20 sekund po nastanku tahiaritmije pri uspešnih in 29 sekund po nastanku tahiaritmije pri neuspešnih poskusih konverzije srčnega ritma z uporabo prekordialnega udarca. Prekordialni udarec je bil učinkovit v 10 (33,3 %) od 30 primerov prekatnih tahikardij brez pulza in ni bil učinkovit v nobenem od dveh primerov prekatne fibrilacije. V nobenem primeru ni povzročil poslabšanja obstoječe motnje srčnega ritma. Preživetje do premestitve iz oddelka intenzivne terapije je bilo pri skupini v kateri je bil prekordialni udarec uspešen 5 od 10 bolnikov (50 %) in v skupini v kateri je bil neuspešen 10 od 16 bolnikov (62,5 %). Sklep: Prekordialni udarec je učinkovit pri mehanični kardioverziji prekatne tahikardije brez pulza pri bolnikih na oddelku intenzivne terapije, ki so pod stalnim nadzorom in lahko skrajša čas do povrnitve spontanega krvnega obtoka.
Keywords: mehanična kardioverzija, prekatna tahikardija, prekatna fibrilacija, oddelek intenzivne terapije, konverzija.
Published in DKUM: 21.12.2017; Views: 1508; Downloads: 148
.pdf Full text (2,93 MB)

2.
Kardiocerebralno oživljanje : dejstva in perspektive
Dejan Kupnik, Miljenko Križmarić, 2009, review article

Abstract: Na področju kardiopulmonalnega oživljanja v zunajbolnišničnem okolju se še vedno ubadamo s slabim znanjem laikov o postopkih oživljanja, dostopnost avtomatskih defibrilatorjev je slaba, med oživljanjem je preveč motenj, ki skrajšujejo čas kakovostnega izvajanja zunanje masaže srca in poreanimacijska oskrba še vedno ni optimalna. Zaradi vsega tega ostaja preživetje bolnikov po za- stoju srca slabo. Poudarki zadnjih smernic kardiopulmonalnega oživljanja iz leta 2005 so zato usmerjeni v izboljšanje kakovosti oživljanja, in sicer na doseganje zadostne- ga števila stisov zunanje masaže na minuto, doseganje ustrezne globine stisov, na minimalno prekinjanje zunanje masaže srca in izogibanje hiperventilaciji. A zunanja masaža srca in umetno dihanje sta še vedno osnova začetnih postopkov oživljanja tako pri primarnem kot sekundarnem zastoju srca kljub različnim patofiziološkim vzrokom. To je v zadnjih dveh desetletjih privedlo do razvoja koncepta kardiocerebralnega oživljanja, ki se je v raziskavah pokazal kot enakovreden ali celo boljši pri preživetju bolnikov po primarnem zastoju srca v primerjavi s standardnim kardiopulmonalnim oživljanjem. Kardiocerebralno oživljanje bolnikov s primarnim zastojem srca, ki se je zgodil pred očividci, obsega neprekinjeno zunanjo masažo srca brez umetnega dihanja s strani očividcev v prvih minutah oživljanja, dodatne postopke oživljanja, ki ne prekinjajo zunanje masaže srca in tako ne motijo njenega pozitivnega hemodinamskega učinka, dveminutni ciklus oživljanja pred defibrilacijo, če strokovna pomoč pride po štirih do petih minutah od nastopa zastoja srca, oziroma takojšnja defibrilacija pred postopki oživljanja, če strokovna pomoč pride znotraj štirih do petih minut od nastopa zastoja srca. Poreanimacijska oskrba bolnikov po primarnem srčnem zastoju obsega še blago inducirano hipotermijo, koronarografijo in morebitno perkutano koronarno intervencijo.
Keywords: kardiocerebralno oživljanje, kardiopulmonalno oživljanje, prekatna fibrilacija, neprekinjena zunanja masaža srca, predbolnišnično okolje
Published in DKUM: 27.03.2017; Views: 3770; Downloads: 258
.pdf Full text (115,24 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica