| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIMERNOST UVEDBE FINANČNE POLICIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Boris Potrč, 2016, master's thesis

Abstract: Vse večji razmah finančnega kriminala v Republiki Sloveniji in po svetu je odprl diskusije o vprašanju moţnosti uvedbe finančne policije v naši drţavi. Pod pojmom finančni kriminal, ki sodi med najpogostejše oblike gospodarskega kriminala v Republiki Sloveniji, razumemo situacijo, ko si storilec pridobi finančno korist na škodo druţbene skupnosti. V Sloveniji se praktično vse od osamosvojitve z večjimi ali manjšimi presledki razpravlja o (ne)potrebnosti ustanovitve finančne policije kot posebnega organa za odkrivanje in preiskovanje finančne in še nekaterih drugih oblik gospodarske kriminalitete. Finančna policija v Evropi ni razširjen pojav, tradicionalno je vpeta le v italijanski pravni sistem. Na novo so ta institut vpeljale tudi nekatere bivše jugoslovanske republike, in sicer Hrvaška, Makedonija, Srbija ter Bosna in Hercegovina. Tako v Sloveniji, kot v tujini namenjamo vedno večjo pozornost problematiki finančnih preiskav. Razlog za to je predvsem podrobnejša obravnava mednarodnega organiziranega kriminala ter z njem povezane korupcije, pranja denarja in financiranja terorizma s strani pomembnejših mednarodnih organizacij. Ker ima Slovenija precej organov, ki imajo ustrezna pooblastila za boj proti gospodarskemu kriminalu, ustanovitev finančne policije ne bi bila smotrna. Obstajajo različne moţnosti organiziranja, pomembno pa je tudi, da usluţbenci organov pregona in nadzornih institucij, ki so v Sloveniji razpršeni, delujejo usklajeno znotraj enega samega organa, skupaj, neodvisno od dnevne politike in da imajo za svoje delo trdno in jasno zakonsko podlago ter trajno politično podporo. Nacionalni preiskovalni biro je specializirana kriminalistična preiskovalna enota na drţavni ravni za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področij gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije.
Keywords: finančna policija, gospodarska kriminaliteta, finančni kriminal, preiskovanje in omejevanje gospodarske kriminalitete, davčno utajevanje, preiskava v davčnem postopku, finančna preiskava, nacionalni preiskovalni urad
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 1622; Downloads: 183
.pdf Full text (1,66 MB)

2.
FINANČNA POLICIJA (PRIMERJALNI VIDIK)
Martin Unuk, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarski in finančni kriminal predstavljata enega večjih problemov vsake sodobne družbe, saj povzročata ogromno materialno škodo, obenem pa v povezavi s korupcijo manjšata zaupanje in stabilnost gospodarskega in pravnega sistema vsake države. V večini držav po svetu se z odkrivanjem in preganjanjem resnejših oblik gospodarskega kriminala ukvarjajo pripadniki kriminalistične policije, v posebnih temu namenjenih oddelkih, lažje oblike pa preiskujejo tudi drugi uradi, ki so običajno del finančnega ministrstva. Preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj zahteva od preiskovalcev raznovrstna in podrobna znanja s področja davčnega in korporacijskega prava, poslovodstva, računalništva in kriminalističnega preiskovanja. Finančna policija med evropskimi državami ni razširjena, saj jo imajo le v Italiji, kjer je dobro organizirana in učinkovita in ima večstoletno tradicijo. Finančne policije bivših jugoslovanskih republik Hrvaške, Makedonije in BiH so mnogo mlajše in manj znane, po redko dostopnih podatkih, pa vseeno uspešne. Ideje o ustanovitvi finančne policije v Republiki Sloveniji so stare toliko, kot je stara država sama. Kot glavni prednosti tega organa se izpostavljata specializiranost, saj bi preiskoval izključno finančna kazniva dejanja in njegova neodvisnost od vsakokratne oblasti. Po mnenju strokovnjakov bi imela ustanovitev finančne policije v Sloveniji več negativnih kot pozitivnih posledic. Slovenija že ima različne organe, ki imajo ustrezna pooblastila za boj z gospodarskim kriminalom in ustanovitev novega organa z enakimi pooblastili ne bi prinesla nič novega, saj vzroki neuspešnega boja z gospodarsko kriminaliteto ležijo drugje. Nepomembno je, kako se enota za boj z gospodarskim kriminalom imenuje in kateremu delu državne uprave je podrejena, pomembno je le, da ima ta enota zagotovljena potrebna sredstva in znanje, da lahko svoje delo opravlja samostojno, strokovno in učinkovito. Nikoli se ne bo mogoče v celoti izogniti zaostajanju preiskovalcev finančne kriminalitete za storilci, saj se zakonodaja in preiskovalna tehnika spremembam prilagajata prepočasi, sredstva, ki jih država namenja boju s kriminalom, pa bodo vedno nezadostna.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, finančni kriminal, preiskovanje in omejevanje gospodarske kriminalitete, finančna policija, finančna straža
Published in DKUM: 23.03.2010; Views: 4906; Downloads: 384
.pdf Full text (359,79 KB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica