1. Preiskovanje tihotapljenja ljudi : magistrsko deloDamjan Apollonio, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava preiskovanje tihotapljenja ljudi s kriminalističnega vidika. V teoretičnem delu magistrskega dela je opredeljen termin organizirane kriminalitete, razlike in povezanost med tihotapljenjem ljudi ter trgovino z ljudmi, pravna ureditev tihotapljenja ljudi v Sloveniji, našteti so ključni kriminalistični ukrepi predkazenskega postopka preiskovanja teh specifičnih kaznivih dejanj, t.i. klasični kriminalističnimi ukrepi in prikriti preiskovalni ukrepi, pomen mednarodnega sodelovanja in sodelovanja policije s tožilstvom. V nadaljevanju magistrskega dela je predstavljen empirični del, ki temelji na raziskavi, le-to pa smo opravili s pomočjo spletne ankete, ki je bila posredovana kriminalistom na državnem in regionalnem nivoju, ki se ukvarjajo s preiskovanjem kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi. Z raziskavo smo ugotovili, da med kriminalisti zaposlenimi na državnem in regionalnem nivoju, glede mnenja o pomembnosti dejavnikov klasičnih kriminalističnih ukrepov, kot ukrepov za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi, v populaciji ni razlik. Ugotovili smo tudi, da med formalno stopnjo izobrazbe kriminalistov in njihovo oceno dejavnika sodelovanja s tožilstvom na podlagi uredbe, ki po mnenju kriminalistov vpliva ali tudi ne vpliva na uspešnost preiskovanja tihotapljenja ljudi, ne obstaja povezanost v populaciji. Potrdili pa smo, da da med kriminalisti zaposlenimi v policiji manj kot 20 let in več kot 20 let, glede mnenja o pomembnosti dejavnika prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja, kot ukrepa za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi, v populaciji ni razlike.
Keywords: organizirana kriminaliteta, tihotapljenje ljudi, kriminalistično preiskovanje, kriminalistični ukrepi, prikriti preiskovalni ukrepi, magistrska dela
Published in DKUM: 22.11.2021; Views: 237; Downloads: 78
 Full text (1,69 MB) |
2. Serijski morilci : psihološke značilnosti in preiskovanjeJerneja Čuš, 2021, undergraduate thesis Abstract: Na začetku diplomskega dela je na kratko opisano, kdo so serijski morilci in kaj jih najbolj opredeljuje. V nadaljevanju je osrednja tema, kako jih predvsem težavno otroštvo oblikuje v tako hladnokrvne morilce in kakšne so njihove psihološke značilnosti, da lahko izvajajo tako krute in tudi večkratne umore. Zanimalo nas je tudi, kako lahko izvajajo tako krute umore, brez da bi občutili obžalovanje. Čeprav raziskave kažejo, da je večji delež serijskih morilcev moškega spola, smo na kratko opisali tudi ženske – serijske morilke. Na podlagi tega smo ugotovili, da so si med seboj osebnostno precej podobni, vendar bi naj ženske ubijale na manj brutalen način kot moški. Ker obstaja več različnih vrst serijskih morilcev, smo opisali tudi po našem mnenju najhujše serijske morilce po načinu storitve umorov – nekrofile. Po prebiranju virov na to tematiko nas je zgrozilo dejstvo, da obstajajo ljudje, ki so sposobni še spolno občevati s kruto umorjenimi trupli. Ker nas je zanimalo tudi preiskovanje tako kompleksnih umorov, kot jih izvedejo serijski morilci, je v drugem delu diplomskega dela opisano, zakaj za seboj vedno pustijo tako imenovani morilčev podpis in kako dolgo lahko traja, da se tako spretnega morilca sploh izsledi. Ker se tematika diplomske naloge nanaša na psihološke značilnosti serijskih morilcev, smo se pri opisovanju preiskovanja osredotočili predvsem na temo profiliranja. Opisali smo tudi možne kazni, ki doletijo tako krute morilce, pri nas v Sloveniji in tudi drugod po svetu. Za lažje razumevanje vsebine je v zaključku še na kratko opisan znan slovenski primer serijskega morilca Metoda Trobca. Na podlagi zastavljenih hipotez smo med raziskovanjem in pisanjem diplomske naloge ugotovili, da smo hipoteze zastavili pravilno, saj smo jih lahko preverili z različnimi viri oziroma avtorji.
Keywords: diplomske naloge, serijski morilci, psihološke značilnosti, umori, preiskovanje
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 283; Downloads: 76
Full text (1,29 MB) |
3. Tehnika zaslišanja strateška uporaba dokazov - teoretična izhodišča : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeRebeka Slak, 2021, undergraduate thesis Abstract: Ugotavljanje verodostojnosti izjav zaslišane osebe je poleg pridobivanja informacij o kaznivem dejanju, eden izmed temeljev zaslišanj. K temu znatno pripomore premišljeno soočanje osumljenca z dokazi, ki so že pri prvem zaslišanju preiskovalcem velikokrat na voljo. Diplomsko delo obravnava eno izmed modernejših tehnik zaslišanja, tako imenovano strateško uporabo dokazov, katere uporaba v slovenskem prostoru bi lahko pokrila ta aspekt zaslišanj. Tehnika temelji na proučevanju obrambnih strategij lažnivih oziroma iskrenih osumljencev, taktičnemu razkrivanju dokazov in postavljanju vprašanj o njih. Z upoštevanjem osnovnih korakov tehnike, se poveča stopnja izjavno – dokazne neskladnosti pri lažnivcih, kar se je skozi dosedanje raziskave izkazalo za enega od zanesljivih znakov ugotavljanja zavajanja.
V začetnem delu diplomske naloge je poudarek na globljem uvidu v tehniko strateškega razkritja dokazov, do katerega smo prišli s pregledom javno dostopne literature. Predstavljene so sestavne komponente tehnike, strategije izpraševalcev in obrambne strategije osumljencev, prednosti in pomanjkljivosti tehnike, ter novo razviti pristopi, ki izvirajo iz okvira omenjene tehnike. Sledi strnitev ugotovitev iz raziskav o karakteristikah moderne prakse zaslišanj osumljencev v Sloveniji, katera omogoča uvid v povezavo z lastnostmi omenjene tehnike. Opozarjamo tudi na vrsto pogojev, ki morajo biti izpolnjeni v primeru aplikacije tehnike v prakso. Na koncu naloge razpravljamo o sledeh tehnike v slovenskem prostoru, razlogih za njeno implementacijo in opomnimo na ovire, ki se pri tem pojavijo.
Ugotavljamo da, Slovenska kazenska oziroma proceduralna zakonodaja zahteva, da se osumljencu pred zaslišanjem pove razloge za njegovo obdolžitev, kar pa predstavlja problem pri uporabi tehnike strateške uporabe dokazov. Tudi segmenti iz mirandinih pravic (npr. pravica do molka in pravica do zagovornika) nakazujejo, da omenjena tehnika v slovensko prakso zaslišanj ne more biti vpeljana v svojem enovitem obstoju. Pregled raziskav o sedanji slovenski praksi zbiranja obvestil od osumljencev, je pokazal da lahko posamezne korake strateške uporabe dokazov zasledimo le v nekaterih lastnostih preiskovalnega intervjuja, v katerem se usposablja slovenska policija.
Keywords: preiskovanje, zaslišanje, osumljenci, policija, dokazi, strateška uporaba dokazov, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.11.2021; Views: 230; Downloads: 31
Full text (441,27 KB) |
4. Pregled kriminalitete zoper okolje, prostor in naravne dobrine : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBlaž Zupančič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Onesnaževanje in uničevanje okolja predstavljata enega izmed glavnih problemov sodobne družbe, ker tovrstna dejanja škodujejo človeštvu so ta zakonsko prepovedana. Pri dejanjih obremenjevanja in uničevanja okolja pričnemo govoriti o ekološki kriminaliteti, katera obsega vsakršno dejanje ogrožanja in obremenjevanja okolja in je kot tako prepovedano s kazensko zakonodajo. Posebnost tovrstne kriminalitete predstavlja zapletenost in dolgotrajnost pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj in predstavljajo eno izmed najbolj razvijajočih in najzapletenejših vrst kriminalitete v svetu. Področje ekološke kriminalitete predstavlja polje zanimanja najrazličnejših znanstvenih ved, saj je pri razumevanju le te potrebno ohranjati multidisciplinaren, interdisciplinaren in transdisciplinaren pogled. Ekološka kriminaliteta predstavlja predmet preučevanja ekološke kriminologije, družboslovne vede, katera preučuje oblike ogrožanja okolja, okoljevarstveno zakonodajo ter okoljevarstvene ukrepe. Varovanje okolja je najuspešnejše ob zaščiti okolja s celovitimi ukrepi varovanja pri katerih največjo vlogo igra pravno varstvo okolja. V Sloveniji pravno varstvo okolja predstavljajo zakonski ter podzakonski pravni akti, med katerimi glavno vlogo igra Kazenski zakonik, v katerem so zajeta kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Zakonodajalec v Sloveniji skrb za odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj nalaga policiji, tožilstvu, preiskovalnemu sodniku, redarstvu ter Inšpektoratu za okolje in prostor. Policija pri svojem delu odkriva, preiskuje ter evidentira kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Vsako leto slovenska policija objavi uradno statistiko evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v kateri so zajete vse značilnosti tovrstnih kaznivih dejanj. Pregled uradne statistike policije za obdobje 20 let, med letoma 2001 in 2020, je pokazal da se trend evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v Sloveniji povečuje, saj vsako leto evidentira vedno več tovrstnih kaznivih dejanj.
Keywords: kriminaliteta, okoljska kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, preiskovanje, policijsko delo, pravna ureditev, statistični pregledi, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.11.2021; Views: 212; Downloads: 29
Full text (680,28 KB) |
5. Normativna urejenost prikritih preiskovalnih ukrepov, ki pomenijo navidezno storitev kaznivega dejanja : magistrsko deloAna Zidanšek, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so obravnavani prikriti preiskovalni ukrepi. Rdeča nit pričajočega dela so ukrepi, ki pomenijo navidezno storitev kaznivega dejanja in so navedeni v 155. členu Zakona o kazenskem postopku.
V boju proti organiziranemu kriminalu, ki predstavlja najhujšo obliko kaznivih dejanj, mora policija uporabiti posebne ukrepe, da bi ta kazniva dejanja odkrila in jih omejila.
Problematika ukrepov 155. člena Zakona o kazenskem postopku se kaže v tem, da predstavljajo moralno – etično dopustnost izvajanja kaznivih dejanja s strani predstavnikov države. Policija mora delovati zakonito in legitimno in ne sme na kakršenkoli način osebo napeljati , da bi izvršila kaznivo dejanje, to bi pomenilo, da država sodeluje pri izvrševanju kaznivega dejanja.
Sodišče je tisto, ki ugotavlja ali je pri izvajanju ukrepov prišlo do policijske provokacije oziroma entrapmenta. Na podlagi subjektivno – objektivnega testa, ki ga je slovenska zakonodaja povzela po ameriški zakonodaji, mora presojati ali je bil storilec napeljan k izvršitvi kaznivega dejanja. Če sodišče ugotovi, da je bila izzvana kriminalna dejavnost, je to okoliščina, ki izključuje kazenski pregon za kaznivo dejane, ki je bilo storjeno na podlagi prikritih policijskih ukrepov.
Zakonska ureditev omenjenih ukrepov bi morala biti bolj specifična v delih kjer se nanaša na policijsko provokacijo in napeljevanje, predvsem bi moral biti opredeljena definicija policijske provokacije.
Ker je bilo ameriško sodišče prvo, ki je uporabilo entrapment obrambo, zajema pričajoče delo tudi analizo med slovenskimi in ameriškimi sodbami Vrhovnih sodišč. Primerjava daje vpogled v dojemanje policijske provokacije obeh sodišč.
Keywords: policija, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, napeljevanje, navidezna storitev kaznivega dejanja, človekove pravice, sodna praksa, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 266; Downloads: 32
Full text (851,45 KB) |
6. Dokazni problem poznih prijav spolnih zlorab : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAna Balog, 2021, undergraduate thesis Abstract: Preiskovalci spolnih zlorab se med samo preiskavo srečujejo s številnimi problemi. Najpogostejši problem je zbiranje dokazov, saj večina žrtev spolne zlorabe ne prijavi takoj po dejanju. Pri tem nastane problem, da se večina dokazov, ki bi jih preiskovalci dobili na telesu, predmetih žrtve ali storilca in na samem kraju dejanja, že uniči. Naslednji problem, s katerim se srečujejo preiskovalci, je ta, da osumljenec priznava spolni odnos, vendar trdi, da do njega ni prišlo proti volji žrtve.
V diplomskem delu se osredotočimo na posilstvo in spolno nasilje, ki ju opišemo v prvem delu naloge. Predstavimo predloge sprememb inkriminacije posilstva in spolnega nasilja po modelu soglasja ter nesoglasja. Srečamo se tudi z razlogi, zakaj spolnega nasilja žrtve ne prijavijo takoj po dejanju, z vplivom sekundarne viktimizacije in kakšni so tipi storilcev kaznivih dejanj spolnega nasilja ter posilstva. V osrednjem delu diplomske naloge se osredotočimo na preiskovanje posilstva in spolnega nasilja, kjer opisujemo prijavo spolne zlorabe, razgovor z žrtvijo ter zbiranje dokazov, katere še podrobneje opišemo. Opisujemo tudi informativni razgovor z osumljencem kaznivega dejanja spolnega nasilja in posilstva ter kakšne so metode za izsleditev domnevnega storilca, v kolikor ta ni znan. V nadaljevanju smo predstavili preiskovanje pozne prijave spolne zlorabe, kjer ni več možno pridobiti materialnih dokazov. Pri tem ima ključno vlogo razgovor z žrtvijo, ki ga podrobneje opišemo. Opišemo tudi razloge, zakaj do prijave prihaja pozno in ne takoj po spolni zlorabi in predstavimo tudi primere, kjer je bila kljub pozni prijavi podana pravnomočna obtožnica proti storilcem.
Keywords: diplomske naloge, spolna zloraba, posilstvo, spolno nasilje, kriminalistično preiskovanje, zbiranje dokazov, pozna prijava
Published in DKUM: 04.08.2021; Views: 364; Downloads: 106
Full text (641,13 KB) |
7. Najdene biološke sledi pri spolnih deliktih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTjaša Blažič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Preiskovanje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je zapleteno, saj zahteva visoko specializirane preiskovalce, ki z dobrim načrtovanjem in organizacijo dela ter povezovanjem s forenzičnimi strokovnjaki v laboratoriju delujejo na področju iskanja, zavarovanja in shranjevanja bioloških sledi, z namenom dokazovanja v kazenskem postopku. Le tesno medsebojno sodelovanje in odlično poznavanje področja preiskovanja omogoča uspešno preiskovanje primerov kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.
V diplomski nalogi najprej predstavimo in opišemo ključna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki jih slovenska zakonodaja obravnava v Kazenskem zakoniku. Predstavimo število in delež uspešno preiskanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v Republiki Sloveniji med letoma 2015 in 2019. V osrednjem delu zaključnega dela se osredotočamo na vrste bioloških sledi, s katerimi se preiskovalci pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost najpogosteje srečujejo. Podrobno opisujemo vsako vrsto in opisujemo načine njihovega pravilnega zavarovanja in shranjevanja. Ker so biološke sledi izredno občutljive, opozorimo na problematiko kontaminacije in predstavimo pravilno ravnanje kriminalističnih tehnikov pri preiskovanju. Predstavimo tudi potek preiskovanja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, v katerega so vključeni različni subjekti, ki med seboj za uspešen zaključek preiskave tesno sodelujejo. Opišemo potek preiskovanja, ki se začne s samo zaznavo kaznivega dejanja, razgovor z žrtvijo, zbiranju informacij, opravljanju ogleda kraja kaznivega dejanja in klinični pregled žrtve ter osumljenca.
V nadaljevanju se poglobimo v forenzične preiskave in njihov pomen pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Preiskave raznovrstne biološke sledi izvajajo usposobljeni strokovnjaki oddelka za biološke preiskave Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Analizirali smo forenzično in kriminalistično-tehnično dejavnost ter ugotavljali najpogostejše predmete izvajanih preiskav v obdobju med leti 2015 in 2019.
Keywords: diplomske naloge, biološke sledi, spolni delikti, zavarovanje bioloških sledi, kriminalistično preiskovanje, statistika raziskanosti kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost
Published in DKUM: 18.02.2021; Views: 488; Downloads: 120
Full text (609,87 KB) |
8. Rekonstrukcija kaznivega dejanja s preiskovanjem oblik krvnih sledi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNeža Munih, 2020, undergraduate thesis Abstract: Pri preiskovanju kaznivega dejanja imajo ključno vlogo dokazi, saj ti dokazujejo elemente kaznivega dejanja, povezujejo morebitnega osumljenca s kaznivim dejanjem ali ga izključujejo in na objektiven način pripomorejo rekonstruirati dogajanje ob storitvi kaznivega dejanja. V kriminalističnem preiskovanju imajo velik pomen tako imenovane biološke sledi, ki jih je moč najti tako na kraju kaznivega dejanja kot v njegovi okolici, na storilcu in njegovih oblačilih, na žrtvi in njenih oblačilih ter na predmetih, ki so povezani s kaznivim dejanjem, storilcem ali žrtvijo. Ena izmed pomembnih dokaznih materialov, ki jih štejemo med biološke sledi, je kri. Preiskovanje različnih oblik krvnih sledi – mlake krvi, kapljice, sledi vlečenja, sledi brisanja krvi ipd. – je lahko ključno za reševanje primera kaznivega dejanja, saj lahko s pomočjo le-te rekonstruiramo kaznivo dejanje, torej lahko določimo začetek dejanja, gibanje oseb med dejanjem, posamezna mesta dogodkov in zaporedje dogodkov. Seveda pa morajo biti preiskovalci dobro seznanjeni z načini opazovanja in preiskovanja krvnih sledi. Pomembno je tudi dobro poznavanje biokemije in fizike. Krvne sledi lahko v grobem razdelimo v tri skupine. Prva skupina so tako imenovane pasivne sledi, za katere je značilno, da kri pade na podlago, zaradi delovanja sile težnosti – krvni strdki, mlake, srage in kapljičaste sledi. V drugo skupino sledi sodijo krvne sledi, ki nastanejo, ko kri zadene ob podlago z neko dodatno silo – sledi zamahov, razpršene sledi in brizge. Tretja skupina pa so tako imenovane prenosljive sledi, za katere velja, da se kri z dotikom prenese na drug predmet in tako nastanejo krvavi odtisi ali sledi brisanja. Pri samem preiskovanju krvnih sledi je pomembno tudi, da le-te ostanejo nespremenjene oziroma da se jih ohrani do prihoda preiskovalcev. Postopek preiskave območja mora biti jasen, preiskovalna ekipa pa mora imeti usklajeno predstavo o tem, kako bo preiskava potekala. Sledi se lahko namreč zlahka uničijo, kar pa lahko pomembno vpliva na razplet kaznivega dejanja. Kontaminacijo kraja kaznivega dejanja se prepreči z nošenjem zaščitnih oblačil in mask. Pri samem zbiranju materialnih dokazov je pomembno tudi dokumentiranje – fotografiranje, skiciranje in pisanje zapisnika. Velik del zaključne naloge sestavlja opisovanje različnih oblik krvnih sledi, postopki, s katerimi lahko določimo njihov izvor ali vzrok in nenazadnje rekonstrukcija kaznivega dejanja s preiskovanjem krvnih sledi.
Keywords: diplomske naloge, preiskovanje krvnih sledi, dokumentiranje oblik krvnih madežev, analiza oblik krvnih sledi, rekonstrukcija kaznivega dejanja
Published in DKUM: 29.11.2020; Views: 413; Downloads: 68
Full text (3,73 MB) |
9. Strojno učenje računalniškega igralca v igri Havannah : diplomsko deloNino Serec, 2020, undergraduate thesis Abstract: V zadnjih letih je bil na področju umetne inteligence z uporabo okrepitvenega učenja nevronskih mrež dosežen preboj pri sposobnostih računalnika za igranje iger na deski, kot je Go, pri katerih je bil človek doslej močnejši nasprotnik. V diplomskem delu raziščemo algoritem igranja iger AlphaZero, ki kombinira tehnike preiskovanja dreves Monte Carlo in okrepitvenega učenja nevronskih mrež. Algoritem začne brez posebnega predznanja o dobrih strategijah, vendar se moč algoritma s postopkom učenja, ki se ponavlja iterativno, konstantno povečuje.
V diplomskem delu opišemo in implementiramo osnovno obliko AlphaZero za igranje igre Havannah. Naučimo več različic modela nevronskih mrež, kjer vsak naslednik premaga svojega prednika in postane prvak. S tem pokažemo, da se lahko računalniški igralec uči igranja igre Havannah samo s podanimi pravili igre, tako da je sposoben premagati povprečnega človeškega igralca.
Keywords: igra Havannah, drevesno preiskovanje Monte Carlo, nevronske mreže, okrepitveno učenje, tabula rasa
Published in DKUM: 11.11.2020; Views: 477; Downloads: 66
Full text (1,29 MB) |
10. Ponaredki slik kot oblika kriminalitete zoper umetnine in izvedenstvo v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLana Rupar, 2020, undergraduate thesis Abstract: Preiskovanje ponarejanja umetnin je zapleteno saj zahteva dobro načrtovanje, organiziranje dela in povezovanje s strokovnjaki, ki delujejo na področju poznavanja podpisov, materialov, tehnik nanosa, obdobij umetnoste zgodovine oziroma stilov in drugo. Le multidisciplinarno delovanje omogoča uspešno preiskovanje primerov kaznivih dejanj zoper umetnine.
Zaključno delo se osredotoča na preiskovanje ponaredkov slik, medresorsko sodelovanje različnih subjektov ter na tehnike preiskave, ki so ključne za avtentikacijo umetnine. Z metodo analize vsebine pisnih virov smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo. Na podlagi pregleda smo oblikovali teoretična izhodišča glede pristopov k preiskovanju tovrstne kriminalitete in vlogi multidisciplinarnega sodelovanja pri preiskovanju ponaredkov umetnin. Empirično tonirano podlago za ovrednotenje izhodišč smo pridobili iz analize delno strukturiranih intervjujev, ki smo jih naredili s predstavniki policije, strokovnjakov s področja umetnostne zgodovine oziroma cenilstva in s področja podpisov. Ugotavljamo, da je za uspešno preiskovanje kaznivega dejanja ponarejanja slik potrebna kohezija med številnimi subjekti, ki se morajo povezovati v multidisciplinirano ekipo. Za uspešno stilistično in zgodovinsko analizo ter posledično odkrivanja lastnosti slike, avtorja in obdobja, je sodelovanje z izvedenci s področja umetnostne zgodovine primarnega pomena. Ključnega pomena je tudi sodelovanje s strokovnjaki s področja podpisov, saj lahko le ti že v začetni fazi pripomorejo k odkrivanju informacij o pisalnih značilnostih in o pristnosti podpisa. Preiskovanje kaznivih dejanj zoper umetnine bi moralo potekati znotraj okvirjev institucije, ustanovljene na nacionalni ravni, ki bi se izključno ukvarjala s kriminaliteto zoper umetnine in kulturno dediščino, vsak posameznik pa bi moral pred nakupom umetnine, obvezno preveriti avtentičnost slike, saj bi s tem bistveno pripomogel k zmanjšanju ponaredkov na trgu.
Keywords: diplomske naloge, umetnine, ponaredki, preiskovanje, izvedenstvo, podpis
Published in DKUM: 10.09.2020; Views: 398; Downloads: 59
Full text (1,04 MB) |
