1. Pomen preiskovanja krvi in krvnih sledi pri kaznivem dejanju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Informacijska varnostSabina Kresevič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Ko se zgodi kaznivo dejanje, imajo policisti, kriminalistični tehniki, kriminalisti in forenzični strokovnjaki /izvedenci glavno vlogo, da v imenu žrtev povedo, kaj, kako, kje in zakaj se je kaznivo dejanje zgodilo. Tehniki in policisti zavarujejo sledi, kriminalisti in policisti zaslišujejo, medtem ko forenzični izvedenci opravijo analizo materialnih dokazov in rezultate ovrednotijo. Pri raziskovanju primera imajo ključno vlogo materialni dokazi, posebna vrste le-teh so krvne sledi in kri. Pa vendar na videz nič kaj posebna tekočina skriva mnogo unikatnih in pomembnih lastnosti posameznika, najpomembnejša lastnost je DNK, ki vsakemu posamezniku daje identiteto, zato bi DNK lahko poimenovali človeška črtna koda. Ker je puščanje te unikatne sledi za seboj preprosto, morajo preiskovalci nositi zaščitne obleke in maske, da se kraj kaznivega dejanja ne kontaminira. Na prvi pogled vsaka kri izgleda enako, bodisi človeška ali nečloveška oziroma drugih živalskih vrst. Pa temu ni tako, saj človeška kri vsebuje dihalni pigment – hemoglobin, kri nekaterih drugih živali pa poleg njega vsebuje še druge dihalne pigmente. Za odkrivanje krvi uporabljamo različne reagente, med najbolj znanimi so luminol, BlueStar®, tetramethylbenzidine – TMB, Hemastix®, Hexagon OBTI®. Preliminarni reagenti (luminol, BlueStar®, tetramethylbenzidine – TMB, Hemastix®) dajejo lažno pozitivne rezultate, saj reagirajo s katero koli krvjo, ki ni človeškega izvora. Posledica nasilnih dogodkov so tudi različne oblike krvnih sledi. Namreč, tudi oblika krvnih sledi vsebuje veliko uporabnih informacij, saj pove, na kakšen način in s čim je bilo storjeno kaznivo dejanje. Za ugotovitev izvora krvnih sledi v prostoru uporabljamo več različnih metod, ki so kasneje pomemben del rekonstrukcije dogodka. Vse sledi je nujno potrebno fotografirati in dokumentirati ter jih ohraniti za nadaljnje laboratorijske preiskave in kazenski postopek. V kazenskem postopku se predstavi kaznivo dejanje, zato je pomembno, da so sledi natančno dokumentirane, medtem ko morajo biti rezultati forenzične preiskave natančni in razumljivo predstavljeni. V zapisniku je zapisano, katere sledi so bile zavarovane. Rezultate forenzičnih preiskav forenzični strokovnjaki podajo v obliki poročila o preiskavi.
Keywords: diplomske naloge, kri, oblika krvne sledi, kaznivo dejanje, DNK, lažno pozitivni rezultati, preiskovanja krvnih sledi
Published in DKUM: 09.10.2018; Views: 1474; Downloads: 295
 Full text (3,21 MB) |
2. Uporaba strukturiranih intervjujev pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijaPrimož Ržen, 2012, undergraduate thesis Abstract: Preiskovalni intervjuji predstavljajo pomemben element v kriminalističnem preiskovanju. Z njihovo uporabo pri razgovorih z osumljenci, očividci in žrtvami kaznivih dejanj lahko pridemo do pomembnih informacij, ki so lahko v veliko pomoč v preiskovalnem postopku in pri ugotavljanju okoliščin posameznega kaznivega dejanja.
Pri pridobivanju tovrstnih informacij so se za najbolj učinkovite izkazali strukturirani pristopi, ki preiskovalce z natančnimi navodili usmerjajo in vodijo skozi vse faze razgovora, kljub temu pa jim omogočajo, da potek razgovora primerno prilagodijo glede na različne situacije z različnimi tipi intervjuvancev.
Nazoren primer strukturirane tehnike intervjuvanja sta preiskovalna protokola PEACE in NICHD.
Protokol PEACE je razvila policija v Angliji in Walesu, preiskovalci pa ga obširno uporabljajo v Združenem Kraljestvu in nekaterih drugih zahodnih državah. Uporablja se za intervjuvanje osumljencev, očividcev in žrtev. Zanj je značilen bolj human in etičen pristop do intervjuvancev.
Protokol NICHD je bil razvit kot pomoč preiskovalcem pri pridobivanju informacij od otrok, ki so bili žrtve ali očividci kaznivih dejanj. Raziskave, ki so ocenjevale njegovo učinkovitost, so pokazale, da so po njegovi uvedbi preiskovalci pričeli izvajati razgovore na kvalitetnejši ravni, znatno pa se je povečala tudi količina in kvaliteta pridobljenih informacij.
Strukturirani intervjuji se pri preiskovanju kaznivih dejanj v Sloveniji ne uporabljajo. Prisotna je le uporaba poligrafske tehnike, ki pa jo mnogi strokovnjaki ocenjujejo kot nezanesljivo.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanja, intervju, strukturirani intervju, informativni razgovor, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.03.2013; Views: 1823; Downloads: 189
Full text (1,64 MB) |
3. METODOLOŠKI PRISTOP K ANALIZI PROMETNIH NESREČMatjaž Snoj, 2010, undergraduate thesis Abstract: Za izdelavo analize prometnih nesreč in ocene prometno varnostnih razmer je osnova zbiranje, dokumentiranje in analiziranje podatkov o vzrokih, poteku in posledicah prometnih nesreč.
Načrtovano delo skrbno, temeljito ter sistematično in strokovno zbrane, preverjene in obdelane sledi, drugih podatkov in informacije o prometni nesreči pomenijo osnovo za učinkovito nadaljnje delo, obenem pa omogočajo, da bodo udeleženci prometne nesreče obravnavani skladno z zakonskimi določili in primerno okoliščinam nesreče.
Celotna diplomska naloga je sestavljena tako, da zajema vsa najpomembnejša znanja, ki jih moramo vedeti pri preiskovanju prometnih nesreč.
Za učinkovitejšo analizo vzroka in posledic prometnih nesreč se uporabljajo različni računalniški programi. Z njihovo pomočjo poskušamo podrobno analizirati prometne nesreče, vzroke, zakaj do njih pride. V diplomski nalogi je predstavljeno nekaj računalniških programov za analizo prometnih nesreč.
Keywords: cestni promet, prometne nesreče, metodologija preiskovanja prometnih nesreč
Published in DKUM: 16.12.2010; Views: 3250; Downloads: 537
Full text (1,81 MB) |
4. PRIMERJAVA METODIKE PREISKOVANJA GOSPODARSKIH PREVAR MED GOSPODARSKIMI REVIZORJI IN POOBLAŠČENIMI PREISKOVALCIMojca Kerin, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo proučili metodiko preiskovanja prevar med gospodarskimi revizorji in metodiko preiskovanja prevar med pooblaščenimi preiskovalci in ju med seboj primerjali. Najprej smo opredelili pojem gospodarske prevare, predstavili motive zaposlencev, zaradi katerih storijo prevaro, opredelili načine odkrivanja prevar ter proučili odgovornost poslovodstva, ki jo nosi pri preprečevanju in odkrivanju prevar. V nadaljevanju smo proučili metodike dela notranjih, zunanjih in državnih revizorjev pri preiskovanju prevar. Znotraj tega smo predstavili njihovo odgovornost in strokovna pravila, ki jih morajo pri preiskovanju spoštovati ter na praktičnem primeru prikazali preiskovanje prevare notranjega revizorja in ga analizirali. V naslednjem poglavju smo proučili metodiko dela pooblaščenih preiskovalcev. V sklopu tega poglavja smo predstavili značilnosti forenzične revizije in znanja ter veščine, ki jih mora pooblaščeni preiskovalec pridobiti oziroma imeti za uspešno in učinkovito opravljanje svojega dela. Na koncu tega poglavja pa smo prav tako na praktičnem primeru prikazali preiskovanje prevare pooblaščenega preiskovalca in ga analizirali. Nazadnje pa smo proučevane metodike med seboj primerjali po teoretični in praktični plati ter med njimi poiskali bistvene razlike.
Keywords: državni revizor, gospodarska prevara, metodika preiskovanja, notranja kontrola, notranji revizor, pooblaščeni preiskovalec prevar, poslovodstvo, prevarant, tveganje prevar, zunanji revizor, zunanje revidiranje, notranje revidiranje, državno revidiranje
Published in DKUM: 16.09.2010; Views: 3100; Downloads: 391
Full text (1,15 MB) |
