| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Protokoli preiskovalnih intervjujev za ugotavljanje spolne zlorabe otrok
Igor Areh, 2012, professional article

Abstract: Namen prispevka: V članku je kratek pregled osnovnih načel izvedbe preiskovalnih intervjujev z otroki, ki so v vlogi domnevnih žrtev spolnih zlorab. Opisane so najpogostejše oblike preiskovalnih protokolov, ki strukturirajo potek izvedbe intervjujev, predstavljene so tudi njihove prednosti in slabosti. Podrobneje je predstavljen protokol NICHD, ki je v tujini med najbolj uporabljenimi. Metode: Podatki o načinih izvedbe protokolov preiskovalnih intervjujev so zbrani iz različnih strokovnih virov. Ugotovitve: V praksi preiskovanja spolnih zlorab se uporabljajo različne oblike preiskovalnih protokolov, v katerih se uporabljajo intervjuji, ki so bolj ali manj podobni kognitivnemu intervjuju. V primerjavi s klasičnim policijskim intervjujem ali informativnim razgovorom sodobni protokoli preiskovalnih intervjujev omogočajo, da pridobimo večjo količino bolj verodostojnih podatkov in tako zmanjšujejo verjetnost vložitve zmotnih kazenskih ovadb. V Sloveniji se prikazani protokoli ne uporabljajo. Omejitve/uporabnost: Članek ni podrobna predstavitev protokolov preiskovalnih intervjujev, zato je uporaben le kot sredstvo za osveževanje ali širjenje strokovnega znanja. Praktična uporabnost: Avtor je skušal nazorno prikazati različne oblike protokolov in opozoriti na razlike med njimi. Uporaba protokolov, kot je na primer NICHD, ali vsaj njihovo posnemanje v preiskovalni praksi, lahko pomembno prispeva k večji točnosti in veljavnosti preiskovanja spolnih zlorab otrok, obenem pa tudi bistveno zmanjšuje nivo sekundarne viktimizacije žrtev. Izvirnost/pomembnost: V slovenskem prostoru je malo napisanega o protokolih preiskovalnih intervjujev, kar še posebej velja za objave v strokovnih revijah z recenzentskimi postopki. Avtor skuša zapolniti vrzel in opozoriti na pomembne sodobne raziskovalne ugotovitve in v tujini uveljavljene prakse.
Keywords: spolne zlorabe, otroci, preiskovalni intervju, NICHD
Published: 30.04.2020; Views: 340; Downloads: 28
.pdf Full text (908,32 KB)
This document has many files! More...

2.
Psihološki vidiki preiskovalnega intervjuja
Daniela Jurković, 2015, review article

Keywords: preiskovalni intervju, otroci, sugestibilnost, sugestivne tehnike izpraševanja
Published: 20.04.2020; Views: 292; Downloads: 24
.pdf Full text (473,27 KB)
This document has many files! More...

3.
Prispevek sodobnih znanstvenih spoznanj k učinkovitejšemu vodenju kognitivnega intervjuja
Karmen Jereb, 2015, review article

Abstract: Namen prispevka: Namen tega prispevka je predstaviti nekatere novejše ugotovitve in znanstvena spoznanja o preiskovalnem intervjuvanju, kot jih uporabljajo v tujini. V prispevku je predstavljena izboljšana različica kognitivnega intervjuja (angl. enhanced cognitive interview – ECI). Gre za eno najbolj znanih in široko uporabljanih tehnik za pridobivanje informacij od kooperativnih prič in žrtev kaznivih dejanj. V Veliki Britaniji je temelj trenutnega modela preiskovalnega intervjuja PEACE, o njem pa se izobražujejo tako na novo zaposleni policisti kot strokovnjaki za izvajanje intervjujev. Opisana je učinkovitost protokola (veljavnost in točnost pridobljenih informacij), prav tako pa tudi usposabljanje, ki vključuje učenje kognitivnih tehnik. Takšno usposabljanje lahko pripomore k boljšemu nastopu, vodenju in izpraševanju prič ter žrtev kaznivih dejanj Metode: Prispevek je nastal na osnovi integrirane sinteze strokovnih, predvsem pa znanstvenih virov, katerih avtorji so vodilni teoretiki in praktiki na področju preiskovalnega intervjuvanja v svetu. Ugotovitve: Kognitivni intervju ostaja ena najboljših praks na tem področju kljub določenim omejitvam, kot so npr. časovna zamudnost, število in kompleksnost razpoložljivih tehnik. Preiskovalni organi potrebujejo poenostavljen in intervjuvancu prijazen protokol, ki vsebuje le preizkušene elemente za izboljšanje spomina ter izvedljiv enoten postopek z manj kognitivne zahtevnosti za izvajalce intervjujev, ki delujejo v vse bolj kompleksnih operativnih okvirih. Pričakujemo lahko, da bo šel razvoj v smeri prilagajanja posameznih tehnik realnim potrebam policije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je namenjen predvsem strokovni javnosti, preiskovalcem, ki opravljajo informativne pogovore, in vodstvu policije, ki lahko spoznanja iz prispevka upoštevajo pri uvajanju sodobnejših in učinkovitejših modelov intervjujev v preiskovalno prakso. Izsledki poudarjajo pomembnost približanja slovenske prakse tujim znanstvenim spoznanjem predvsem v smislu učinkovitejšega in etično sprejemljivejšega modela intervjuvanja.
Keywords: preiskovalni intervju, kognitivni intervju, izboljšani kognitivni intervju
Published: 20.04.2020; Views: 292; Downloads: 26
.pdf Full text (557,67 KB)
This document has many files! More...

4.
Teorija o psihološki reaktanci v neprostovoljnih interakcijah
Anže Mihelič, 2019, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je opozoriti na psihološko reaktanco, kot eno izmed možnih pasti, ki izzove odpor udeležencev v (pred)kazenskem postopku in preprečuje učinkovito pridobivanje informacij. Ustrezen pristop k preiskovalnemu intervjuju je namreč ključnega pomena za uspešno pridobivanje relevantnih informacij, saj je voljno sodelovanje udeležencev v (pred)kazenskem postopku odločilnega pomena. Metode: Prispevek predstavlja teoretično-kvalitativni pristop k identifikaciji in opredelitvi problema skozi pregled strokovne in znanstvene literature. Ugotovitve: Teorija psihološke reaktance je od utemeljitve doživela precejšen razcvet in prepoznavnost. Skrb vzbujajoča je maloštevilnost (že skoraj odsotnost) raziskav na tako pomembnem področju, kot so (pred)kazenski postopki, kjer se pogosto odloča med svobodo in odvzemom prostosti, ponekod po svetu pa tudi med življenjem in smrtjo. Teorija psihološke reaktance se sicer uporablja v sodobnih zasliševalnih tehnikah, četudi v literaturi to (pre)pogosto ni eksplicitno poudarjeno. Izvirnost/pomembnost prispevka: Četudi teorija psihološke reaktance ni nova, področja, kjer je mogoče zaslediti njeno uporabo, pa nikakor niso maloštevilna (prav nasprotno!), v literaturi ni pogosto uporabljena. Pričujoči prispevek predstavlja opozorilo praktikom na še eno nezavedno čustveno reakcijo osumljencev, ki lahko otežuje ali celo onemogoča učinkovito pridobivanje ključnih informacij v (pred)kazenskem postopku.
Keywords: psihološka reaktanca, odpor, zaslišanje, preiskovalni intervju, predkazenski postopek, neprostovoljne interakcije
Published: 06.04.2020; Views: 372; Downloads: 21
URL Link to full text
This document has many files! More...

5.
Razvoj, uporaba in prihodnost PEACE modela preiskovalnega intervjuja
Maša Janežič, 2019, master's thesis

Abstract: Glede preiskovalnega intervjuja se pojavlja vprašanje o problematiki dobre prakse. Posledice izvedbe preiskovalnega intervjuja se kažejo na pravosodnem, kazenskem, postopkovnem ter celo političnem in socialnem področju. V slabih primerih se lahko sčasoma izkaže, da so bile osebe po krivem obtožene. To se je v veliko primerih zgodilo v Angliji, kjer so na slab način reševali primere bombnih napadov teroristične skupine IRA. Po krivem obsojene ljudi so morali osvoboditi iz zaporov in preprečiti nadaljnje sodne zmote. Te napake so v sistemu pustile veliko sled, ki se je širila tudi v nezaupanje ljudi v pravosodni sistem in vlado. Sčasoma so posledično v Angliji na podlagi raziskav o spominu razvili tehniko PEACE preiskovalnega intervjuja in jo implementirali v sistem. Potem se je tehnika razvila v tujini, med drugim na Norveškem, kjer je njena uporaba prinesla vzorno razrešitev znanega primera terorističnega napada, ki ga je izvedel Anders Behring Breivik. V tem je vidna velika razlika, ki jo je prinesel preskok iz starega načina izvedbe preiskovalnega intervjuja. Dobro izveden proces preiskovanja dogodkov pomeni pravično obravnavo in izid za vse vpletene: osumljence, priče in žrtve. Preiskovalci, ki izvajajo preiskovalne intervjuje, se morajo zavedati, kako pomembno je ohraniti neobtožujoče mišljenje o osebi, s katero opravljajo intervju. Ta miselnost je namreč ključna za zbiranje informacij o preiskovanem dogodku. Na ta način, ko se preiskovalci takoj izognejo domnevi o krivdi intervjuvanca, bodo zbrali največ informacij, za katere bodo lahko trdili, da so tudi verodostojne. Tehnika PEACE je resda dovršena, vendar bi si preiskovalci želeli lažjo in dostopnejšo izvedbo, ki bi proces predvsem skrajšala. V tem se kaže, da je tehnika kljub že odličnim rezultatom še vedno odprta za manjše izboljšave.
Keywords: zaslišanje, tehnike, preiskovalni intervju, model PEACE, magistrska dela
Published: 18.09.2019; Views: 343; Downloads: 76
.pdf Full text (649,89 KB)

6.
Utemeljitev preiskovalnega intervjuja s spoznanji teorije reaktance
Urša Zupanec, 2017, master's thesis

Abstract: V (kazenskem) pravu je cilj razgovorov z osumljenci, žrtvami, pričami in ostalimi vpletenimi v posamezen primer kaznivega dejanja pridobitev resnične in celotne zgodbe o poteku samega dejanja ter obsodba pravega storilca. Dolgo časa je po svetu prevladoval prisilni način zasliševanja, katerega cilj je pridobitev priznanja. Najbolj znana tehnika je Reidova tehnika zasliševanja, ki pa zaradi svoje neetičnosti in na splošno zaradi napačnega zasledovanega cilja pogosto vodi do napačnih priznanj in posledično obsodb. Cilj je torej dosežen, ni pa dosežena pravica, ki naj bi bila v pravu neko splošno vodilo. Z zavedanjem tega so se v 60. letih 20. stoletja uveljavile v zbiranje informacij usmerjene tehnike, ki težijo k pridobivanju verodostojnih in relevantnih informacij o obravnavanem dogodku. Tu prevladuje po svetu splošno sprejet PEACE model zasliševanja, ki temelji na vzpostavitvi pristnega odnosa med preiskovalcem in intervjuvancem, kar med njima ustvari pozitivno vzdušje in vodi do sodelovanja intervjuvanca ter dosege cilja razgovora. Uporabo modela PEACE podpirajo tudi spoznanja teorije reaktance, ki v svojem bistvu pravi, da vsiljevanje določenega mnenja, mišljenja posamezniku pri njem povzroči odpor, zaradi česar postane še manj dovzeten za naša prepričevanja. Odpor oziroma upor se kaže tako, da se posameznik obnaša ravno nasprotno od z naše strani pričakovanega. Že ta teza, ki v grobem predstavlja bistvo teorije reaktance, podpira uporabo PEACE modela. Empatija preiskovalcev, njihova sproščenost, odprtost torej povzročijo enak odziv pri intervjuvancu, ki je zaradi teh in še mnogih drugih etičnih lastnosti bolj pripravljen sodelovati z nami. Sodelovanje intervjuvanca s pravim motivom, to je izpoved resnice z namenom spoznanja resnice, ne pa zavajanje preiskovalca, pa je pogosto ključno za uspešno razrešitev primera, saj običajno samo dokazi niso dovolj za obsodbo. Preiskovalni intervju, izveden po modelu PEACE, bi se torej moral uveljaviti kot splošno vodilo za izvedbo razgovora z osebami, ki so kakorkoli vpletene oziroma povezane s posameznim primerom kaznivega dejanja, saj predstavlja etično zasledovanje pravega cilja zaslišanj.
Keywords: intervju, preiskovalni intervju, zaslišanje, zbiranje informacij, kriminalistično preiskovanje, forenzična psihologija, teorija reaktance, magistrska dela
Published: 17.02.2017; Views: 1614; Downloads: 150
.pdf Full text (788,19 KB)

7.
Vrste zasliševalskih tehnik in njihova primernost za uporabo v Sloveniji
Nathan Klasinc, 2016, master's thesis

Abstract: Pridobivanje informacij s pogovorom je ključna naloga preiskovalec pri preiskovanju kaznivih dejanj in nekaterih drugih posameznikov, ki s poslužujejo podobnih metod. Magistrska naloga vsebuje povzetke in opise najbolj uporabljenih tehnik pridobivanja informacij oziroma zasliševanj, ki se trenutno uporabljajo po svetu. V sklopu magistrskega dela smo naredili še pregled empiričnih raziskav v Sloveniji, ki obravnavajo tematiko zasliševanja. Narejena je bila taksonomija velike večine tehnik zasliševanja ter natančen in empiričen pregled dveh metod, ki sta trenutno najbolj uveljavljeni v svetu. Tako imenovani PEACE metoda in Reid tehnika. Na podlagi primerjave obeh tehnik in skladnosti s pravno ureditvijo, je bilo ugotovljeno, da Reid tehnika ni kompatibilna s slovensko zakonodajo saj se poslužuje metod, ki so eksplicitno prepovedane. Uporaba takšnih metod lahko resno ogrozi celoten kazenski postopek. Na podlagi pregleda lahko sklepamo, da so tehnike zasliševanja v Sloveniji zelo stare, v primerjavi z ostalim zahodnim svetom, neustrezne in ne dosegajo etičnih standardov. Poleg tega opažamo pomanjkanje empiričnih raziskav na tem področju, ki šele zadnjih nekaj let kaže rahel premik v razvoju.
Keywords: zaslišanje, zasliševalske tehnike, preiskovalni intervju, etični vidik, pravni vidik, magistrska dela
Published: 04.01.2017; Views: 985; Downloads: 122
.pdf Full text (1,14 MB)

8.
Preiskovalni intervju z mladoletniki v Italiji
Monica Viler, 2016, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK V diplomskem delu sem obravnavala, kakšno mora biti pravilno zasliševanje, da lahko preiskovalec dobi konkretne odgovore na svoja vprašanja. Osredotočila sem se na preiskovalne intervjuje v Italiji, še posebej na tiste, ki jih izvajajo na mladoletnikih. Glede na to, da so mladoletniki skupina, ki je bolj občutljiva na odnose in načine govora, je smiselno, da policisti ne zaslišujejo sami ampak imajo ob sebi še strokovnjaka, ki se spozna na psihologijo mladoletnikov. Razdelila sem vprašalnik o načinu zasliševanja mladoletnikov na treh policijskih postajah v Italiji, in sicer v Miljah, Tržiču (Monfalcone) in Trstu. Rezultati kažejo, da se večina policistov zaveda pomanjkanja znanja na področju zasliševanja mladoletnikov, vendar vseeno preiskovalne intervjuje opravljajo sami brez prisotnosti psihologov ali drugih strokovnjakov. Zavedati se moramo, da je pri mladoletnih osebah to še toliko težje, saj na različne načine zaznavajo, se spominjajo in reproducirajo dogodke. To lahko privede do nezanesljivih in netočnih izjav, zato motamo biti še toliko bolj pazljivi. Vedno moramo upoštevati objektivne in subjektivne okoliščine, katere lahko vplivajo na pričo ali storilca kaznivega dejanja. Intervju mora torej biti čim bolj dinamičen, da pridobimo želene in točne informacije. Napačen način zasliševanja ima lahko negativne posledice za vse vpletene. Da se postopek torej izpelje pravilno so zelo pomembni: priprava, izvajanje in razložitev, račun oz. zbiranje informacij, zaprtje in povzetek zbranih informacij ter ocena in vrednotenje vseh zbranih dokazov. Na vse zadnje pa je najpomembnejša nepogrešljivost zbiranja podatkov s spoštovanjem členov zakona o kazenskem postopku.
Keywords: zaslišanje, preiskovalni intervju, mladoletniki, Italija, diplomske naloge
Published: 28.11.2016; Views: 881; Downloads: 66
.pdf Full text (683,51 KB)

9.
Preiskovalni intervju s psihopatom
Rajka Kojić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Psihopatija je osebnostna motnja, katere izvor ni popolnoma jasen, definicije pa so si med seboj še vedno neenotne. Na forenzičnem področju bi lahko izpostavili Roberta Hara in njegovo PCL-R orodje za klasifikacijo psihopatije. V povezavi s predstavljenimi definicijami preostalih avtorjev in orodji za klasifikacijo jo lahko skupno opredelimo kot motnjo, za katero so značilni antisocialno vedenje in specifične osebnostne lastnosti. V nadaljevanju smo opredelili pojem preiskovalnega intervjuja, ki temelji na gradnji odnosa, njegov cilj pa je pridobitev čim bolj obširnih in zanesljivih informacij, ki bi doprinesle k odkrivanju resnice. Predstavili smo udeležence intervjuja, etiko intervjuvanja, načine primernega postavljanja vprašanj, odkrivanje preslepitve in opisali model PEACE, ki je eden izmed boljših pristopov preiskovalnega intervjuja. V zadnjem poglavju smo se nato navezali na preiskovalni intervju s psihopatom, v katerem smo ugotavljali postavljeno hipotezo, da preiskovalni intervju z nepsihopatskimi in psihopatskimi osumljenci poteka na enak način. To hipotezo smo nato tudi ovrgli. S predstavljenim vedenjem psihopatov med intervjujem, strategijami proti psihopatskem vedenju ter opisom odkrivanja preslepitve in psihopatskih lastnosti med intervjujem smo namreč ugotovili, da preiskovalna intervjuja s psihopatskimi in nepsihopatskimi osumljenci ne potekata na enak način, saj se intervju s prvimi prilagaja glede na njihove lastnosti in ne obstaja ena strategija, ki bi bila uporabna pri vseh enako. Ugotovili smo tudi, da je problem pri intervjuvanju psihopatov ravno uporaba tradicionalnih tehnik, kar smo predstavili na konkretnem primeru, katerega posledica je bila neuspešen intervju.
Keywords: preiskovalni intervju, osumljenci, psihopatija, psihopati, diplomske naloge
Published: 10.05.2016; Views: 1488; Downloads: 254
.pdf Full text (529,74 KB)

10.
Tehnike preiskovalnih intervjujev v Angliji : diplomsko delo univerzitetnega študija
Monika Krvina, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga govori o tehnikah preiskovalnih intervjujev v Angliji. Skozi ves ta čas od začetka zasliševanja pa do danes so psihologi in drugi strokovnjaki v Angliji ugotovili, da morajo v primeru, če želijo pridobiti resnične ter pravilne informacije, spremeniti način intervjuvanja, saj je bilo v preteklosti kar nekaj primerov napačnih priznanj, ponekod pa se to še danes množično pojavlja. Diplomsko delo zajema kratek povzetek preiskovalnega postopka v Angliji, postopek samega preiskovalnega intervjuvanja ter podroben opis PEACE modela in drugih tehnik, ki jih uporabljajo za intervjuvanje osumljencev, prič in žrtev. PEACE model se je razvil v Angliji, uporabljajo in hkrati nadgrajujejo ga od leta 1986, da postaja še boljši in učinkovitejši. Poskušala sem zbrati vse raziskave iz preteklosti do danes in ugotoviti kako in kje se je intervjuvanje izboljšalo ter kje so potrebne še dodatne izboljšave. Zanimalo me je tudi, kakšne sisteme imajo nekatere druge države, ter katere od njih so že prevzele PEACE model oziroma se zgledujejo po Angliji in katere ne. Končno pa me je zanimalo tudi kakšen sistem imamo v Sloveniji ter ali se lahko primerja z drugimi sistemi (predvsem angleškim) ali ne.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, osumljenci, zaslišanje, preiskovalni intervju, tehnike, model PEACE, diplomske naloge
Published: 01.07.2014; Views: 1080; Downloads: 140
.pdf Full text (1,73 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica