Search the digital library catalog

Abstract: Teoretična izhodišča: Podhranjenost je še vedno velik problem zdravstvenega varstva v Sloveniji in po vsem svetu. Zaradi umrljivosti predstavlja veliko nevarnost za bolnika. Zelo je pomembno, da pravočasno diagnosticiramo bolnike, pri katerih je podhranjenost že prisotna ali imajo visoko tveganje za njen nastanek. S tem lahko zmanjšamo zaplete in izboljšamo potek samega zdravljenja. Pri tem pa ima veliko vlogo medicinska sestra, saj skrbi za ustrezno prehranjenost bolnika. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedli smo deskreptivno presečno študijo. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik, v katerem so sodelovali zaposleni v negovalnem timu na enotah za interno in kirurško intenzivno terapijo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je stopnja zavedanja o nujnosti izvajanja prehranskega presejevanja, zmerna, saj je povprečna vrednost trditev znašala 3,17. Na obeh enotah intenzivne terapije se prehransko presajanje le deloma izvaja, ker je bila povprečna vrednost teh trditev 3,83. To pomeni, da redno opravljajo meritve telesne teže in višine, ampak ne uporabljajo lestvic prehranskega presajanja, saj so to trditev ocenili z zelo nizko povprečno vrednostjo 2,32. Večina jih je mnenja, da znajo prepoznati povezanost med zapleti podhranjenosti in izidom zdravljenja, saj je bila povprečna ocena trditev 3,86. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo veliko vlogo v prepoznavanju podhranjenosti, vendar bi morale biti na oddelku bolj povezane z dietetikom in zdravnikom. Na to temo bi potrebovale dodatna izobraževanja in znanja, saj bi se s tem v delo in prepoznavo podhranjenosti še bolj vključile.
Keywords: bolnik, prehranjevanje, kritično bolni, prehransko presajanje, pomen prehrane.
Published in DKUM: 05.10.2018; Views: 1784; Downloads: 214
Full text (1,07 MB)