| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ekstremni napori in športna prehrana pripadnikov Specialne enote : diplomsko delo univerzitetnega študija
Kaja Pilko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem predstavila ekstremne napore in razmere za delo, s katerimi se vsakodnevno spopadajo pripadniki specialne enote. Osredotočila sem se na ustrezno športno prehrano, ki naj bi bila prilagojena njihovim ekstremnim obremenitvam. Pripadniki specialne enote so vrhunski športniki. Zanje velja, da je skrb za odlično telesno pripravljenost na prvem mestu. Urjenja, priprave in samostojni treningi zahtevajo dobro psihično pripravljenost in opravljanje nalog na najvišjem nivoju zmogljivosti. Podrobneje sem torej predstavila fizično urjenje, ki je povezano s posledično utrujenostjo in kasnejšo regeneracijo, ki je osnova vrhunskega dosežka. Urjenje je oblika treninga s katerim se specialci pripravljajo na ekstremne razmere, kot so vročina, mraz, vlaga, visoka nadmorska višina in nevaren teren. S pomočjo strokovne literature sem predstavila športno prehrano, ki se mi glede na njihovo treniranje vzdržljivosti zdi smiselna in ključna za premagovanje naporov. Z ustreznim uživanjem hrane in tekočine pred, med in po obremenitvi se pripadniki specialne enote lahko izognejo izgubi energije, lakoti in dehidraciji. Pomembno je razmerje hranil med ogljikovimi hidrati, maščobami in beljakovinami, ki so glavna goriva energije. Zadnji del sem posvetila prehranskim dodatkom in dopolnilom. Zaradi oblike dela specialcev in oteženega vnosa trde hrane, se mi zdijo omenjena hranila izredno pomembna, saj omogočajo povečan vnos energije in hitro nadomestitev izgubljenih hranil.
Keywords: policija, specialne enote, usposabljanje, ekstremne razmere, obremenitve, prehrana, športna prehrana, prehranski dodatki, diplomske naloge
Published: 21.11.2013; Views: 1903; Downloads: 364
.pdf Full text (305,64 KB)

2.
Prehrana in tekočina pri telesnem naporu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Petra Ojsteršek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Vsak organ, vsaka mišica v našem telesu za svoje delovanje potrebuje energijo, ki jo pridobi iz ATP–ja (adenozintrifosfata), ki ga imenujemo tudi energijska vrednost organa. Ker pa je le–ta v organizmu omejen, skrbita za to, da si povrne energijo, dva sistema, in sicer aerobni in anaerobni. Aerobni sistem je glavni sistem za proizvodnjo ATP–ja pri vadbah, ki trajajo več kot dve minuti, pri vsakem delu in mirovanju. Pri vadbah, ki trajajo manj kot dve minuti, pa to proizvodnjo prevzame anaerobni sistem. Le 25 % te energije pa človek pridobi s prehrano. Temelji te prehrane so: ogljikovi hidrati, katerih naj bi glede na celodnevne energijske potrebe posameznika zaužili 50—70 %, maščobe, ki jih potrebujemo 10—30 %, in beljakovine, ki jih je potrebno zaužiti 10—15 %. Za nemoteno delovanje pa naše telo potrebuje tudi mikrohranila — vitamine in minerale, saj lahko zaradi pomanjkanja le–teh nastopijo številne težave. Da si včasih popestrimo, dopolnimo našo vsakdanjo, običajno prehrano, posežemo po prehranskih dopolnilih, ki našemu telesu vračajo to, kar smo z industrijsko predelavo hrane izgubili. Pri vnašanju prehranskih dodatkov v telo pa moramo biti izredno pazljivi, saj v mnogih državah proizvodnja ne sledi strogim kriterijem organizacije WADE in dodatki vsebujejo snovi, ki so v skladu s protidopinškimi pravili prepovedane. Vsa naša prehrana mora nujno vsebovati tudi tekočino. Ljudje lahko brez tekočine zdržimo največ 10 dni, brez hrane pa tudi do 2 meseca. Ker naše telo ne proizvaja vode, jo je nujno potrebno vnašati v telo, drugače nas to pripelje do dehidracije. Ker pa je voda redkejša od telesnih tekočin in se absorbira hitreje kot sadni sokovi, je med aktivnostmi priporočljivo piti tudi športne napitke, saj imajo optimalno koncentracijo soli in sladkorjev, ki nas branijo pred zastrupitvijo z vodo (hiponatremijo).
Keywords: telesna aktivnost, telesni napor, prehrana, prehranski dodatki, doping, diplomske naloge
Published: 05.12.2013; Views: 708; Downloads: 226
.pdf Full text (626,93 KB)

3.
Sezonska nihanja vitamina D pri nosečnicah in novorojenčkih v mariborski regiji
Andraž Dovnik, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišča: Vitamin D je v maščobah topen vitamin, katerega pomanjkanje v nosečnosti povezujejo z različnimi zapleti v nosečnosti in boleznimi pri novorojenčku. V mariborski regiji še ni bilo raziskave, ki bi ugotavljala koncentracijo vitamina D pri nosečnicah in novorojenčkih. Namen raziskave je bil ugotoviti povprečne koncentracije vitamina D pri nosečnicah in novorojenčkih, pogostnost pomanjkanja vitamina D, dejavnike, ki vplivajo na koncentracjo vitamina D pri nosečnicah in novorojenčkih, in vpliv koncentracije vitamina D na pojav zapletov pri nosečnici in novorojenčku. Bolniki in metode: Opravili smo prospektivno opazovalno raziskavo na 400 nosečnicah in njihovih novorojenčkih v štirih različnih letnih časih. Izbrani meseci so bili na koncu vsakega izmed letnih časov. Mesec september je predstavljal poletno skupino, december jesensko, marec zimsko in junij pomladno skupino. V raziskavo smo vključili nosečnice kavkazijske rase, ki so živele na širšem področju Maribora in so podpisale osveščen pristanek. Iz anketnih vprašalnikov smo pridobili podatke o prehrani in izpostavljenosti soncu v nosečnosti. Iz zdravstvene dokumentacije smo pridobili podatke o zdravstvenem stanju nosečnice pred in med nosečnostjo, podatke o zapletih v nosečnosti in načinu poroda ter podatke o zdravstvenem stanju novorojenčka. Vzorec krvi nosečnice smo odvzeli tekom hospitalizacije, vendar ne kasneje kot dva dni po porodu. Odvzem vzorca krvi iz popkovnice smo opravili takoj po prekinitvi popkovnice po porodu. Koncentracije vitamina D smo razdelili glede na priporočila iz literature: > 80 nmol/L – zadostne koncentracije, 50‒80 nmol/L – nezadostne koncentracije, 25‒50 nmol/L – pomanjkanje in < 25 nmol/L – hudo pomanjkanje vitamina D. Rezultati: Povprečna koncentracija vitamina D pri nosečnicah v vseh štirih skupinah je bila 43,7 ± 23,8 nmol/L. 23,6 % nosečnic je imelo hudo pomanjkanje vitamina D, 41,5 % jih je imelo pomanjkanje vitamina D, 27,9 % jih je imelo nezadostne koncentracije vitamina D. Zadostne koncentracije vitamina D smo izmerili pri 7,0 % nosečnic. Povprečna koncentracija vitamina D pri novorojenčkih je bila 55,2 ± 30,9 nmol/L. Pri analizi vpliva posameznih dejavnikov na koncentracijo vitamina D pri nosečnicah so se kot pomembni pokazali letni čas (F = 33,979; p < 0,001), trajanje sončnega obsevanja 30 dni pred porodom (r = 0,371, p < 0,001), povprečna temperatura 30 dni pred porodom (r = 0,401, p < 0,001), uživanje rib (t = 2,183; p = 0,030), količina rib na obrok (F = 3,131; p = 0,026), uživanje prehranskih nadomestkov z dodanim vitaminom D (t = ‒4,271; p < 0,001), pogostnost sončenja (F = 3,144; p = 0,025) in trajanje ene epizode sončenja (F = 3,719; p = 0,012). Izmed omenjenih dejavnikov sta v multivariatni analizi statistično značilnost ohranila trajanje ene epizode sončenja (β = 0,185; p = 0,031) in jemanje prehranskih nadomestkov z dodanim vitaminom D (β = ‒0,098; p < 0,001). Nosečnice, ki so rodile prezgodaj (t = 2,296; p = 0,022), in tiste, ki so rodile s carskim rezom (t=2,053; p=0,041), so imele značilno nižje koncentracije vitamina D v primerjavi s kontrolami. Zaključki: Koncentracije vitamina D so bile pri veliki večini nosečnic v mariborski regiji nižje od priporočenih vrednosti. Paradoksalno so imeli novorojenčki višjo povprečno koncentracijo vitamina D kot nosečnice. V vseh štirih skupinah smo opažali močno pozitivno korelacijo med koncentracijami vitamina D pri materi in v popkovnični krvi. Med posameznimi letnimi časi smo ugotovili značilno razliko v koncentraciji vitamina D, pri čemer smo najvišje vrednosti ugotovili v junijski (pomladni) skupini, najnižje pa v marčevski (zimski)skupini. Koncentracija vitamina D je bila višja pri nosečnicah, ki so se v času nosečnosti več sončile, in pri tistih, ki so jemale prehranske nadomestke z vitaminom D.
Keywords: vitamin D, izid nosečnosti, stanje novorojenčka, prehranski dodatki, sončna svetloba, letni čas
Published: 15.02.2017; Views: 934; Downloads: 117
.pdf Full text (4,10 MB)

4.
Uporaba prehranskih dopolnil pri starejših ljudeh
Melisa Časar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Pravilna prehrana starostnika je zelo pomembna za delovanje organizma, kajti vsako nepravilno prehranjevanje lahko vpliva na zdravje ljudi. Prehranska dopolnila so pomemben del v starosti, saj dopolnjujejo prehrano in jih starostniki še toliko bolj potrebujejo zaradi večjega primanjkljaja določenih hranil. Pomembno je zavedanje ljudi, da prehranska dopolnila ne nadomeščajo običajne prehrane. Metodologija raziskovanja: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno in deskriptivno metodo dela. Uporabili smo anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 17 vprašanj in je bil anonimen. V raziskavi je sodelovalo 30 starejših oseb moškega in ženskega spola. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo programa Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da starostniki bolj slabo poznajo prehranska dopolnila. Bistvene razlike med prehranskimi dopolnili in zdravili ne poznajo. Večina jih definira kot dopolnilo, ki zadošča za uravnoteženo prehrano. Starostniki najpogosteje posegajo po koencimu q10, vitaminih in mineralih ter čebeljih izdelkih. Sklep: Pomembno je, da ugotovimo slabšo prehranjenost starostnika in s tem posledično pomanjkanje določenih hranil, ki so pomembni za organizem posameznika, ter da pričnemo dopolnjevati prehrano z prehranskimi dopolnili in dodatki. Pomembno je tudi, da so starostniki ozaveščeni o pomenu in uporabi prehranskih dopolnil in dodatkov in da ločijo razlike med prehranskimi dopolnili in zdravili.
Keywords: prehranski dodatki, starostnik, vitamini, minerali, hranila
Published: 28.03.2019; Views: 463; Downloads: 174
.pdf Full text (848,30 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica