1. Pomen lokalno trajnostne oskrbe s hrano za zagotavljanje prehranske varnostiElizabeta Mičović, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Zagotavljanje ustreznih količin kakovostne in varne hrane, dostopne vsem, je temelj prehranske varnosti in javnega zdravja. Pomembnost lokalno trajnostne oskrbe, kratkih verig dobave in samooskrbe zdravju koristne hrane poudarjata tudi prehranska in skupna kmetijska politika. Pravočasno obvladovanje vseh prepoznanih tveganj, še posebej ob kriznih situacijah in ogrožanju prehranske varnosti, krepi sisteme lokalno trajnostne oskrbe s hrano. Ključno vlogo pri tem ima sodelovanje vseh deležnikov v prehrambni verigi: pridelovalci hrane, živilskopredelovalna industrija, trgovine, javni ponudniki prehrane, pristojni državni organi in potrošniki. Lokalno trajnostna oskrba ima tudi širši, družbeni pomen ‒ večja potrošnja lokalnih pridelkov in proizvodov ustvarja nova delovna mesta, omogoča ohranjanje in razvoj podeželja ter lokalnih skupnosti. Prispevek predstavlja pomen lokalno trajnostne oskrbe s kmetijskimi pridelki in proizvodi na prehransko varnost in sisteme samooskrbe v Sloveniji. Poudarek je na izzivih, predvidenih tveganjih in sprejetih ukrepih za obvladovanje tveganj ter izboljšanje razmer na tem področju.
Keywords: prehranska varnost, lokalno trajnostna oskrba, samooskrba, obvladovanje tveganj v kmetijstvu, razvoj podeželja
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Link to file |
2. Družbene organizacije za podporo samooskrbi v Sloveniji : magistrsko deloGita Jöbstl, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava družbene organizacije v Sloveniji, ki delujejo na področju različnih oblik samooskrbe. V času okoljskih in gospodarskih izzivov je samooskrba ključna za zmanjšanje odvisnosti od globalnih sistemov, ponovno povezovanje ljudi z naravo ter uporabo lokalnih in obnovljivih virov. V okviru raziskave smo preučevali pomen in delovanje organizacij, njihov vpliv ter povezavo poslanstva s spodbujanjem samooskrbe. Cilji so bili oblikovati geografsko mrežo ljudi, povezanih s samooskrbo, ugotoviti pomen prostora za njihovo delovanje, presoditi vlogo geografskega prostora za družbene organizacije ter oceniti prenos znanja in prepoznati izzive ter priložnosti razvoja. Glavno izhodišče empiričnega dela je bila analiza porekla organizacij, pregled spletnih vsebin, geografske analize ter intervjuji. Rezultati kažejo, da organizacije vidijo priložnost predvsem v rastočem zanimanju za lokalno pridelano hrano, trajnost in zmanjšanje ogljičnega odtisa. Prehranska samooskrba je najpogostejša oblika, pogosto povezana z gospodarsko samooskrbo, kar je bilo glede na družbeno-ekonomske razmere pričakovano. Ključni dejavniki uspešne pridelave so poznavanje podnebnih sprememb, lokalnega okolja, dostop do zemljišč ter ustrezno znanje in infrastruktura. Digitalna orodja se izkazujejo kot nepogrešljiv del za širjenje znanja in izmenjavo dobrih praks.
Keywords: samooskrba, družbene organizacije, geografski vidik, prehranska varnost, trajnost
Published in DKUM: 29.09.2025; Views: 0; Downloads: 8
 Full text (2,16 MB) |
3. Strah potrošnikov glede prehranske varnosti v Sloveniji v obdobju prvega vala COVID-19 krizeMaja Turnšek, Ranka Junge-Berberovic, Vesna Miličić, Martina Bavec, 2023, original scientific article Abstract: Raznovrstne krize znatno vplivajo na celoten prehranski sektor in spreminjajo stališča Evropejcev in politik o pomenu prehranske varnosti, trajnostno pridelane, kakovostne in varne hrane za zdravje potrošnikov. Prispevek se osredotoča na strah glede prehranske varnosti v času prvega vala COVID-19 krize v Sloveniji, na z njim povezan strah glede prehranske varnosti v prihodnje in na spremembe potrošnih vedenj. Spletno anketiranje je bilo v Sloveniji izvedeno v juniju 2020 na način »snežene kepe« in je zajelo 490 posameznikov. Rezultati so pokazali, da sta obe merjeni obliki strahu (i) strah o prehranski varnosti med prvim valom COVID-19 krize in (ii) strah o prehranski varnosti v prihodnosti statistično značilno, srednje močno in pozitivno povezani s skoraj vsemi samozaznanimi spremembami lastnega vedenja zaradi pojava COVID-19 krize. Anketiranci so se najbolj osredotočili na nakup živil, ki so pridelana in predelana v Sloveniji, na ustvarjanje večjih prehranskih zalog ter na večjo pazljivost pri tem, koliko hrane zavržejo. Zgolj manjše spremembe pa so izrazili glede nakupnih kanalov, pri čemer so neposredno od kmetov pogosteje nakupovali starejši, višje izobraženi in ti, ki se samouvrščajo v višji družbeni razred. V prihodnje bi bilo treba vključiti reprezentativen vzorec in primerjati rezultate z rezultati v drugih državah in podrobneje analizirati vpliv posameznikovega ekonomskega položaja in vpliv promocijskih kampanj na spremembo potrošnih vedenj.
Keywords: samooskrba s hrano, prehranska varnost, COVID-19, potrošnik, prehranska veriga, statistična analiza, nakupovalne navade
Published in DKUM: 10.10.2023; Views: 376; Downloads: 53
Full text (595,10 KB)
This document has many files! More... |
4. Spletno nakupovanje ponarejenih prehranskih dopolnil v Sloveniji : magistrsko deloEva Blatnik, 2020, master's thesis Abstract: Ponarejena prehranska dopolnila so dostopna uporabnikom po vsem svetu. Uporabniki so izpostavljeni številnim tveganjem, z uživanjem le-teh (ne)zavestno ogrožajo svoje zdravje (Šetina in Kreft, 2019). V magistrskem delu ugotavljamo, ali se spletni kupci prehranskih dopolnil zavedajo nevarnosti, ki so jim lahko izpostavljeni pri uživanju prehranskih dopolnil, kupljenih prek spleta, ali so previdni pri spletnem nakupovanju prehranskih dopolnil in ali so opazili neželene učinke ob uživanju prehranskih dopolnil, kupljenih prek spleta. Nadalje predstavljamo razliko v zavedanju nevarnosti nakupovanja prehranskih dopolnil med spletnimi kupci prehranskih dopolnil in ostalimi kupci prehranskih dopolnil v Sloveniji. Med spletnimi kupci in ostalimi kupci prehranskih dopolnil obstajajo statistično pomembne razlike pri ocenjevanju varnosti prehranskih dopolnil, kupljenih prek slovenskih in tujih spletnih strani. Anketirani ostali kupci bolj upoštevajo mnenja zanesljivih oseb (zdravnik, farmacevt) v primerjavi s spletnimi kupci, ki bolj upoštevajo mnenja nezanesljivih oseb (prijatelj, internet, osebni trener …). Največ anketirancev (39,2 %) ne bi prepoznalo nelegalnih spletnih prodajaln prehranskih dopolnil, kar hkrati nakazuje na zavedanje tveganj, ki so jim izpostavljeni pri spletnem nakupovanju. Prav tako anketiranci bolj negativno ocenjujejo lastnosti prehranskih dopolnil, dostopnih na spletu, v primerjavi s tistimi, kupljenimi v lekarni. Anketiranci niso zaznali stranskih učinkov pri uživanju prehranskih dopolnil, kupljenih prek spleta.
Keywords: ponarejena prehranska dopolnila, spletno nakupovanje, javno zdravje, varnost javnega zdravja, magistrska dela
Published in DKUM: 14.10.2020; Views: 1219; Downloads: 207
Full text (1,35 MB) |
5. Spreminjanje rabe tal v Sloveniji v obdobju 2000-2012 in prehranska varnostIgor Žiberna, 2013, original scientific article Abstract: V prispevku so analizirani procesi spreminjanja rabe tal v Sloveniji v obdobju 2000 2012 v luči prehranske varnosti. Predstavljeni so predvsem procesi spreminjanja njivskih površin v ostale površine na ravni države in občin. Prav tako so analizirane spremembe rabe tal v Sloveniji glede na izbrane naravnogeografske kazalce, ki vplivajo na pridelovalni potencial (nadmorska višina, naklon, ekspozicija, globalno sončno obsevanje, talno število).
Keywords: raba tal, prehranska varnost, naravnogeografski kazalci, Slovenija
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 2105; Downloads: 254
Full text (924,36 KB)
This document has many files! More... |
