1. Pomen lokalno trajnostne oskrbe s hrano za zagotavljanje prehranske varnostiElizabeta Mičović, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Zagotavljanje ustreznih količin kakovostne in varne hrane, dostopne vsem, je temelj prehranske varnosti in javnega zdravja. Pomembnost lokalno trajnostne oskrbe, kratkih verig dobave in samooskrbe zdravju koristne hrane poudarjata tudi prehranska in skupna kmetijska politika. Pravočasno obvladovanje vseh prepoznanih tveganj, še posebej ob kriznih situacijah in ogrožanju prehranske varnosti, krepi sisteme lokalno trajnostne oskrbe s hrano. Ključno vlogo pri tem ima sodelovanje vseh deležnikov v prehrambni verigi: pridelovalci hrane, živilskopredelovalna industrija, trgovine, javni ponudniki prehrane, pristojni državni organi in potrošniki. Lokalno trajnostna oskrba ima tudi širši, družbeni pomen ‒ večja potrošnja lokalnih pridelkov in proizvodov ustvarja nova delovna mesta, omogoča ohranjanje in razvoj podeželja ter lokalnih skupnosti. Prispevek predstavlja pomen lokalno trajnostne oskrbe s kmetijskimi pridelki in proizvodi na prehransko varnost in sisteme samooskrbe v Sloveniji. Poudarek je na izzivih, predvidenih tveganjih in sprejetih ukrepih za obvladovanje tveganj ter izboljšanje razmer na tem področju.
Keywords: prehranska varnost, lokalno trajnostna oskrba, samooskrba, obvladovanje tveganj v kmetijstvu, razvoj podeželja
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Link to file |
2. Družbene organizacije za podporo samooskrbi v Sloveniji : magistrsko deloGita Jöbstl, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava družbene organizacije v Sloveniji, ki delujejo na področju različnih oblik samooskrbe. V času okoljskih in gospodarskih izzivov je samooskrba ključna za zmanjšanje odvisnosti od globalnih sistemov, ponovno povezovanje ljudi z naravo ter uporabo lokalnih in obnovljivih virov. V okviru raziskave smo preučevali pomen in delovanje organizacij, njihov vpliv ter povezavo poslanstva s spodbujanjem samooskrbe. Cilji so bili oblikovati geografsko mrežo ljudi, povezanih s samooskrbo, ugotoviti pomen prostora za njihovo delovanje, presoditi vlogo geografskega prostora za družbene organizacije ter oceniti prenos znanja in prepoznati izzive ter priložnosti razvoja. Glavno izhodišče empiričnega dela je bila analiza porekla organizacij, pregled spletnih vsebin, geografske analize ter intervjuji. Rezultati kažejo, da organizacije vidijo priložnost predvsem v rastočem zanimanju za lokalno pridelano hrano, trajnost in zmanjšanje ogljičnega odtisa. Prehranska samooskrba je najpogostejša oblika, pogosto povezana z gospodarsko samooskrbo, kar je bilo glede na družbeno-ekonomske razmere pričakovano. Ključni dejavniki uspešne pridelave so poznavanje podnebnih sprememb, lokalnega okolja, dostop do zemljišč ter ustrezno znanje in infrastruktura. Digitalna orodja se izkazujejo kot nepogrešljiv del za širjenje znanja in izmenjavo dobrih praks.
Keywords: samooskrba, družbene organizacije, geografski vidik, prehranska varnost, trajnost
Published in DKUM: 29.09.2025; Views: 0; Downloads: 7
 Full text (2,16 MB) |
3. Povezovanje kmetijstva in uporabe živil v izobraževalnem procesu: primer sodelovanja s strokovnim centrom mladinski dom maribor : diplomsko deloPia Lipnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava vključevanje agronomskih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces mladostnikov v institucionalni vzgoji z namenom krepitve prehranske pismenosti, samooskrbe in praktičnih življenjskih spretnosti. Raziskava je bila izvedena v sodelovanju z Enoto 4 Strokovnega centra Mladinski dom Maribor v okviru Erasmus+ projekta »Zdrav duh v zdravem okolju«. Mladostniki so sodelovali v nizu praktičnih delavnic po načelih izkustvenega učenja, kjer so spoznavali pridelavo, predelavo in uporabo rastlin. Aktivnosti so vključevale setev, nego rastlin, uporabo naravnih gnojil, jesensko sajenje, kompostiranje, pripravo obrokov, spoznavanje zelišč, destilacijo hidrolatov in interpretacijo prehranskih označb. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija s sistematičnim opazovanjem in poglobljenim intervjujem z vzgojiteljico. Rezultati so pokazali, da so mladostniki pridobili temeljna znanja o pridelavi rastlin in prehranski vzgoji, razvili večjo samostojnost ter motivacijo za sodelovanje. Poleg prenosa znanja so delavnice prispevale k socialni vključenosti, občutku odgovornosti in trajnostni naravnanosti. Ugotovitve potrjujejo pomen praktičnih delavnic kot učinkovitega pristopa v institucionalni vzgoji ter dajejo izhodišče za oblikovanje podobnih programov.
Keywords: mladostniki v institucionalni vzgoji, praktične delavnice, prehranska pismenost, samooskrba, izkustveno učenje
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (1,56 MB) |
4. Strah potrošnikov glede prehranske varnosti v Sloveniji v obdobju prvega vala COVID-19 krizeMaja Turnšek, Ranka Junge-Berberovic, Vesna Miličić, Martina Bavec, 2023, original scientific article Abstract: Raznovrstne krize znatno vplivajo na celoten prehranski sektor in spreminjajo stališča Evropejcev in politik o pomenu prehranske varnosti, trajnostno pridelane, kakovostne in varne hrane za zdravje potrošnikov. Prispevek se osredotoča na strah glede prehranske varnosti v času prvega vala COVID-19 krize v Sloveniji, na z njim povezan strah glede prehranske varnosti v prihodnje in na spremembe potrošnih vedenj. Spletno anketiranje je bilo v Sloveniji izvedeno v juniju 2020 na način »snežene kepe« in je zajelo 490 posameznikov. Rezultati so pokazali, da sta obe merjeni obliki strahu (i) strah o prehranski varnosti med prvim valom COVID-19 krize in (ii) strah o prehranski varnosti v prihodnosti statistično značilno, srednje močno in pozitivno povezani s skoraj vsemi samozaznanimi spremembami lastnega vedenja zaradi pojava COVID-19 krize. Anketiranci so se najbolj osredotočili na nakup živil, ki so pridelana in predelana v Sloveniji, na ustvarjanje večjih prehranskih zalog ter na večjo pazljivost pri tem, koliko hrane zavržejo. Zgolj manjše spremembe pa so izrazili glede nakupnih kanalov, pri čemer so neposredno od kmetov pogosteje nakupovali starejši, višje izobraženi in ti, ki se samouvrščajo v višji družbeni razred. V prihodnje bi bilo treba vključiti reprezentativen vzorec in primerjati rezultate z rezultati v drugih državah in podrobneje analizirati vpliv posameznikovega ekonomskega položaja in vpliv promocijskih kampanj na spremembo potrošnih vedenj.
Keywords: samooskrba s hrano, prehranska varnost, COVID-19, potrošnik, prehranska veriga, statistična analiza, nakupovalne navade
Published in DKUM: 10.10.2023; Views: 376; Downloads: 41
Full text (595,10 KB)
This document has many files! More... |
5. Ocena prehranske samooskrbe s predlogi za njeno povečanje v občini Lovrenc na Pohorju : diplomsko deloAnže Sušel, 2022, undergraduate thesis Abstract: Problematika samooskrbe s hrano je v zadnjem času v ospredju zanimanja strokovne javnosti, saj ima doma pridelana hrana številne prednosti. Prisotna so prizadevanja, da se tudi na lokalnih nivojih poveča kmetijska pridelava. V tem kontekstu je prikazana tudi problematika samooskrbe s hrano v občini Lovrenc na Pohorju, ki je srednje velika in pretežno hribovita. Nekateri pogledi in izkušnje domačinov v zvezi s samooskrbo so razvidni v anketi, ki je osrednji del naloge. Raven samooskrbe s hrano v občini je pridobljena na osnovi izračunov in deloma ocen, ti kažejo, da so v letu 2020 pokrili 76 % prehrambnih potreb, kar je nad republiškim povprečjem. Pri projekciji povečanja samooskrbe je upoštevana omejitev, da naj se ta doseže le z zamenjavo kmetijskih rastlin. Na osnovi takšnega pristopa je lahko za leto 2023 načrtovano, da se kmetijska pridelava v občini poveča za okrog 8 %, s čimer bi tudi hribovita občina prispevala delež k rasti republiške prehrambne bilance.
Keywords: lokalna skupnost, prehranska samooskrba, lokalna pridelava, anketni vprašalnik
Published in DKUM: 05.01.2023; Views: 745; Downloads: 203
Full text (2,23 MB) |
6. Analiza turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji in raziskava samooskrbe turističnih kmetij v Slovenskih goricahSara Golob, 2021, undergraduate thesis Abstract: Podeželski turizem postaja ena izmed najpomembnejših vrst slovenskega turizma. Diplomsko delo je sestavljeno iz empiričnega in teoretičnega dela, v katerem smo s strokovno in znanstveno literature opredelili teoretična izhodišča, kot so turizem, podeželski turizem, slovenske kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo, kmetije s turistično dopolnilno dejavnostjo, prehranska samooskrba ter območje raziskave (Slovenske gorice). V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo, in sicer opravili smo anonimne spletne ankete s turističnimi kmetijami na območju Slovenskih goric. Po analizi spletnih anket smo opravili evalvacijo raziskave in ugotovili, da ima večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah turistično dejavnost registrirano kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, in sicer zato, ker tako dostopajo do dodatnega vira zaslužka, izboljšanega življenja na podeželju ter do možnosti za nove zaposlitve. Večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah se poslužuje prehranske samooskrbe, kljub temu da jim predstavlja večji finančni zalogaj kot kupovanje surovin in izdelkov v trgovinah ter pri lokalnih ponudnikih. Ugotovili smo tudi, da imajo z lastno pridelavo surovin in predelavo izdelkov dobre dosedanje izkušnje. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da prehranska samooskrba po mnenju anketirancev ni dovolj dobro vključena v ponudbo turističnih kmetij v Slovenskih goricah, vendar je vseeno dovolj dobro prepoznana kot ena izmed vodilnih lastnosti podeželskega turizma. Na podlagi ugotovitev smo podali predloge za izboljšavo prepoznavnosti in promocije prehranske samooskrbe na turističnih kmetijah v Slovenskih goricah.
Keywords: podeželski turizem, turistična kmetija, dopolnilna dejavnost na kmetiji, prehranska samooskrba, Slovenske gorice
Published in DKUM: 26.11.2021; Views: 1323; Downloads: 206
Full text (3,00 MB) |
