21. ZDRAVO PREHRANJEVANJE DOJENČKAPetra Zemljič, 2012, master's thesis Abstract: V obdobju dojenčka se spreminjajo potrebe po različnih hranilih. Poudarek je predvsem na zaporedju uvajanja mešane prehrane v prehrano dojenčka. Dojenje je pomembno in potrebno za zdravje otroka. Ob odpustu iz porodnišnice je dojenih 88,2% dojenčkov. Leta 2010 je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije izdalo »Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke«. Z uvajanjem mešane prehrane začnemo med 4. in 6. mesecem starosti v zaporedju: zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša, mlečno-žitna kaša, žitno-sadna kaša. Za prenos novih ugotovitev in priporočil strokovnjakov na področju prehranjevanja dojenčka je velikega pomena zdravstvena vzgoja zdravstvenih delavcev. Ključ do uspešne zdravstvene vzgoje predstavlja vsekakor uspešna komunikacija.
Namen magistrskega dela je ugotoviti način prehranjevanja dojenčkov in vpliv prehrane na njihovo zdravje in razvoj. Prav tako želimo ugotoviti pomen zdravstvene vzgoje staršev o zdravem prehranjevanju dojenčka in seznanjenost medicinskih sester o »Smernicah zdravega prehranjevanja za dojenčke«.
Metodologija raziskovanja. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Uporabili smo opisno metodo in metodo anketiranja. Uporabili smo delno strukturiran vprašalnik za starše in strukturiran vprašalnik za medicinske sestre. V raziskovalni vzorec smo vključili 100 naključno izbranih staršev dojenčkov in 30 medicinskih sester zaposlenih na področju pediatrije. Podatki so statistično obdelani s programom Microsoft Excel 2010 in IBM SPSS 20.0.
Rezultati. Rezultati raziskave kažejo na pomanjkljivo znanje o zaporedju uvajanja mešane prehrane v prehrano dojenčka in hiter upad dojenih dojenčkov po odpustu iz porodnišnice.
Sklep. Medicinske sestre so temeljne izvajalke zdravstvene vzgoje in morajo zelo natančno poznati vsebino Smernic zdravega prehranjevanja za dojenčke 2010. Starše morajo poučiti o pomenu dojenja po odpustu iz porodnišnice in o zaporedju uvajanja mešane prehrane v prehrano dojenčka.
Keywords: Smernice zdravega prehranjevanje dojenčka, dojenček, dojenje, komunikacija
Published in DKUM: 08.08.2012; Views: 3770; Downloads: 631
 Full text (694,77 KB) |
22. POMEN EKOLOŠKEGA PREHRANJEVANJA OTROK V VRTCIHAntonija Podnar, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je zajeta obravnava o pomenu ekološkega prehranjevanja otrok v vrtcih. Opisali smo pomen ekološkega kmetovanja in pomembnosti oz. koristnosti ekološke prehrane, ki je temelj zdravega življenja. Predstavili smo način zdravega življenja, ki je temelj za otrokov razvoj ter uvajanje ekoživil v ekovrtce kot zeleno javno naročanje.
V empiričnem delu diplomskega dela so zajeti podatki, ki smo jih pridobili na podlagi raziskave s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov, namenjenih staršem v Občini Ljutomer. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali so starši otrok seznanjeni z ekološko prehrano, ali jo uporabljajo doma za prehranjevanje svojih otrok in ali vedo, kakšno hrano uživajo njihovi otroci v vrtcu. Ugotovili smo, da so starši premalo obveščeni o ekoloških živilih, ki jih uživajo njihovi otroci v vrtcu. Sklepamo, da zaupajo strokovnim usposobljenim osebam in se za to ne zanimajo. Zavedajo pa se pomena ekološke prehrane za zdrav način življenja, saj jo sami kupujejo in uporabljajo pri prehrani.
Keywords: Ključne besede: ekološko prehranjevanje, ekološko kmetijstvo, predšolski otrok, zdravo prehranjevanje otrok, načrtovanje jedilnikov, ekovrtec
Published in DKUM: 12.06.2012; Views: 2064; Downloads: 234
Full text (859,09 KB) |
23. Pomen prehranjevanja in uživanje tekočin pri dementnem starostnikuNasiha Rizvić, 2012, undergraduate thesis Abstract: Teoretično izhodišče: Zdravstvena nega dementnega starostnika obravnava njegove individualne potrebe na telesnem, duševnem in socialnem področju. Torej v procesu zdravstvene nege poiščemo tiste probleme, ki jih starostnik ne zmore rešiti sam in ga ovirajo pri samostojnem življenju.
Metodologija in metode dela: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji z uporabo metode opazovanja in merjenja časa dementnega starostnika v začetnem tretjem stadiju demence med hranjenjem in uživanjem tekočin. Po končanem opazovanju in merjenju hranjenja dementnega starostnika pri dveh obrokih tri dni zapored smo izračunali srednjo vrednost časa, za katerega menimo, da je potreben za hranjenje obroka.
Rezultati: Ugotovili smo, da je za hranjenje in uživanje tekočin pri dementnem starostniku potrebno porabiti več časa kot za starostnika, ki nima obolenja demence. Pri zajtrku smo porabili 18 minut za hranjenje po izračunu srednje vrednosti, pri kosilu 21 minut.
Sklep: Starostnika z demenco spodbujamo k različnim aktivnostim, ki ohranjajo samostojnost, ga usmerjamo ali poskušamo razumeti njegove stiske in težave. Vsaka življenjska aktivnost je zelo pomembna in potrebna, da lahko človek funkcionira. Medicinska sestra mora dobro poznati dementnega starostnika in oceniti njegove sposobnosti psihofizičnih aktivnosti, predvsem koliko je sposoben izvajati fiziološke potrebe. Z zdravstveno vzgojo, svetovanjem in učenjem starostnika ter s pomočjo svojcev bi želeli doseči, da bo ostal dementni starostnik čim dlje samostojen pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti. Za hranjenje dementnega starostnika je potreben čas in strpnost, zahteva tudi veliko znanja, dobro organizacijo dela, profesionalno medsebojno sodelovanje vseh članov negovalnega tima, sodelovanje svojcev, kakor vsakega posameznega starostnika.
Keywords: Ključne besede: demenca, dementni starostnik, prehranjevanje in pitje, hranjenje, zdravstvena nega
Published in DKUM: 11.06.2012; Views: 2951; Downloads: 394
Full text (432,84 KB) |
24. Življenjski standard v Mariboru v 19. in 20. stoletjuAndreja Divjak, 2011, undergraduate thesis Abstract: V začetku 19. stoletja je bilo mesto Maribor povsem agrarno mesto, ki se je ukvarjalo z obrtjo ter pridelavo vina. Leta 1846 so do Maribora zgradili železnico in kmalu za tem tudi Delavnice Južne železnice, ki so zaposlovale čez tisoč ljudi. S tem se je začelo mesto razvijati, hkrati pa se je pojavila velika stanovanjska stiska, saj ni bilo na voljo dovolj bivalnih kapacitet za vse nove delavce, v mestnih stanovanjih in vilah pa so živeli le premožnejši meščani. Tako so za delavce Južne železnice zgradili Železničarsko kolonijo, naselje vrstnih hiš. V začetku 20. stoletja so v mesto napeljali električno energijo in s tem privabili tuje industrialce, ki so v Maribor pripeljali tekstilno industrijo. Potreba po delavcih je bila velika, prav tako po stanovanjih. Industrialec Josip Hutter je med vojnama za svoje delavce zgradil Hutterjevo kolonijo, mestna občina pa je to problematiko reševala z Mestno ali Vurnikovo kolonijo, po drugi svetovni vojni tudi s stanovanjskimi bloki.
Velika pridobitev za mesto je bila tudi napeljava vodovoda, s čimer se je dvignil standard, saj so v hiše in stanovanja prebivalci dobili kopalnice in izplakovalna stranišča. Vendar vsi prebivalci vodovoda niso napeljali istočasno, ampak so ga nekateri šele v šestdesetih letih 20. stoletja, saj je za to bilo potrebno renovirati celotno stanovanje.
Prehrana delavcev in nižjih slojev je bila do konca prve polovice 20. stoletja zelo enolična in skromna, medtem ko so bogatejši meščani vsak dan jedli obilno. Prehrana se je poenotila ter postala veliko bolj raznolika po drugi svetovni vojni skupaj z dvigom standarda.
Prosti čas je bil v 19. in prvi polovici 20. stoletja prestiž bogatih, saj so delavci delali ves dan, kolikor pa jim je ostalo časa, pa so ga namenili gospodinjskim opravilom.
Ob koncu 19. stoletja je bila zelo razširjena društvena dejavnost, saj so ustanavljali izobraževalna, glasbena, bralna, športna, kulturna in druga društva, v katerih so se zbirali vsi sloji. Ljudje so prosti čas preživljali tudi v gledališčih, kinematografih, ob branju knjig, vse to v sorazmerju s finančnimi zmožnostmi.
Keywords: 19. in 20. stoletje, Maribor, prebivanje, prehranjevanje, prosti čas
Published in DKUM: 26.10.2011; Views: 4917; Downloads: 575
Full text (20,95 MB) |
25. PREHRANJEVALNE NAVADE ŠTUDENTOV PEF V MARIBORU V PRIMERJAVI S ŠTUDENTI DRUGIH FAKULTETSenta Glavač, 2011, undergraduate thesis Abstract: Zdrav način življenja obsega dobre prehranske navade, telesno dejavnost, izogibanje alkoholu in kajenju. Navade, povezane z zdravim načinom življenja, pridobimo že v mladosti, zato je zelo pomembno, da so vključene v izobraževanje od vrtca oziroma od šole naprej. Učitelji bi s svojim zgledom k temu še pripomogli. V nalogi smo raziskali prehranske navade študentov. Zanimalo nas je, kako se prehranjujejo in kako zdrava je subvencionirana prehrana. Prav tako nas je zanimalo, ali imajo bodoči učitelji razrednega pouka boljše prehranjevalne navade kot študentje drugih fakultet. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med študenti in študentkami glede njihovih prehranjevalnih navad. Študentke zaužijejo več sadja in zelenjave, značilno zanje je, da pogosteje uživajo kosilo doma, zunaj doma zaužijejo en obrok, pri hrani jim je najbolj pomembno to, da je zdrava ter da so sestavine v hrani kvalitetne, pa tudi redkeje uživajo alkohol kot študentje. Študentke tudi menijo, da je bilo informacij o zdravi prehrani v času študija premalo, oz. da jih sploh ni bilo in ne vedo, če je voda, ki jo zaužijejo zraven študentskega kosila, res zdravstveno ustrezna. Najpomembnejši vir informacij o zdravi prehrani je za njih internet. Študentje večinoma pogosteje večerjajo, zaužijejo več kruha, krompirja, žitnih izdelkov in mesa, pogosteje si privoščijo tudi razne prigrizke, hitro hrano, zunaj doma zaužijejo od enega do dva obroka. Pogosteje tudi dodatno solijo že pripravljeno hrano in uživajo sladkan čaj. Pri tem študentje in študentke razrednega pouka pogosteje uživajo zelenjavo in kavo, redkeje pa alkoholne pijače ter so manj aktivni in pogosteje kadijo kakor študentje (in študentke) ostalih fakultet. Dnevno zaužijejo od dva do tri obroke, pa tudi večerjajo pogosteje. Internet je za njih najpomembnejši vir informacij o zdravi prehrani. Ugotovili smo tudi, da je bilo za študente in študentke razrednega pouka premalo informacij o zdravi prehrani v času študija.
Keywords: subvencionirana prehrana, zdravo prehranjevanje
Published in DKUM: 05.09.2011; Views: 4102; Downloads: 351
Full text (736,18 KB) |
26. PREHRANJEVALNE NAVADE ŠPORTNIKOV - NOGOMETAŠEVDomen Fasvald, 2011, undergraduate thesis Abstract: Uspešnost športnega udejstvovanja, še posebej pa doseganja dobrih rezultatov, je povezana z več dejavniki. Eden ključnih, a še vedno premalo upoštevanih, je tudi pravilno izbrana prehrana. Še vedno namreč ne predstavlja dovolj tehtnega razloga, da bi bila enakovredna naporom treningov.
Če želi športnik dosegati vrhunske rezultate, bi bilo nujno programu treninga dodati dosleden in pravilen izbor prehrane in jo razporediti v obroke vadbe.
Sestava obrokov in kdaj je le-te potrebno v pravilnih količinah zaužiti, je ključnega pomena za dosego vrhunskega rezultata, oziroma za dobro športno formo nasploh.
Medtem ko mnogi vrhunski športniki v svojih vadbenih programih že redno uporabljajo pravilen izbor prehrane kot enega ključnih dejavnikov uspešnega treninga, pa za razmere pri nas, še posebej v mlajših nogometnih selekcijah, ne moremo trditi. Mladi perspektivni nogometaši so namreč še v fazi razvoja in bi pravilno prehranjevanje ob treniranju olajšalo njihovo športno rast in napredovanje.
Kako pravilno prehranjevanje in izbor obrokov spremlja treniranje v Nogometni šoli Roberta Korena Dravograd, še posebej ali trenerji pravilno prehranjevanje vključujejo v vsakdanje delo z mladimi nogometaši, sem preverjal v svoji nalogi. Ugotovil sem, da nogometaši vseh selekcij Nogometne šole Roberta Korena Dravograd s pravilnim izborom prehrane in sestavo obrokov ob večjih naporih niso seznanjeni in o tem ključnem dejavniku napredovanja nimajo ustreznega znanja.
Glede na to, da sem tudi sam član trenerske ekipe, bom temu področju posvetil veliko pozornosti, prav tako bom o pomenu prehranjevanja športnikov nogometašev seznanil trenerski kader z željo, da bomo skupaj na tem področju naredili pomemben korak naprej.
Keywords: Nogometna šola Roberta Korena Dravograd, zdrava prehrana, sestava hrane, prehranjevanje športnikov, obroki pred vadbo in po njej, hrana in športni rezultati.
Published in DKUM: 17.03.2011; Views: 4062; Downloads: 392
Full text (839,96 KB) |
27. Vloga medicinske sestre pri prehranjevanju nedonošenčkaSanja Mrkonjić, 2010, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo govori o vlogi medicinske sestre pri prehranjevanju nedonošenčka. Namen diplomskega dela je opisati značilnosti nedonošenčka, predstaviti dojenje, načine prehranjevanja nedonošenčka ter predstaviti zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri prehranjevanju nedonošenčka.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 20 medicinskih sester s Klinike za pediatrijo — odsek za intenzivno nego in terapijo v UKC Maribor. Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, kateri so najpogostejši načini hranjenja nedonošenčka, s kakšnim mlekom (materino mleko ali mlečne formule) so najpogosteje hranjeni ter kako medicinske sestre izvajajo zdravstveno vzgojno delo staršev pri prehranjevanju nedonošenčkov.
Keywords: nedonošenček, prehranjevanje nedonošenčka, dojenje, zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre.
Published in DKUM: 16.11.2010; Views: 3526; Downloads: 560
Full text (2,02 MB) |
