11. POTREBE IN PRIPOROČILA V PREHRANI MLADEGA ŠPORTNIKAMilena Šimundža, 2016, specialist thesis Abstract: Prehrana mladostnika vpliva na njegovo rast in razvoj, prav tako pa vpliva tudi na njegove športne dosežke. V športni panogi nogomet je udeleženih veliko število otrok in mladostnikov po celem svetu. Nogomet omogoča številne koristi aerobne vadbe, razvoja spretnosti in predvsem delovanja v ekipnem okolju. V obdobju mladostništva je neodvisnost pri izbiri in pripravi hrane povečana, zato je mlade športnike potrebno še dodatno spodbujati k razvoju dobrih prehranjevalnih navad. Uspešen motiv za dobre prehranjevalne navade so velikokrat prav športni uspehi.
Namen specialističnega dela je bil predstaviti osnovne potrebe in priporočila v prehrani mladega športnika – nogometaša ter predstaviti priporočila za dnevni energijski in hranilni vnos v različnih obdobjih nogometnih aktivnosti. Namen je bil tudi predstaviti koristna in enostavna priporočila z izbiro primerne hrane za obrok pred vadbo, po vadbi, na dan tekme in na celodnevnem turnirju.
Uporabljena je bila metoda analize v delu pregleda literature, metoda konkretizacije pri prikazu potreb in priporočil za osnovno prehrano mladostnika ter metoda sinteze, kjer so priporočila združena v celoto in omogočajo preglednost in uporabo tematike.
S pregledom literature smo ugotovili, da se prehranske potrebe mladih športnikov bistveno ne razlikujejo od potreb mladih, ki niso športno aktivni. Potrebno pa je upoštevati, da športno aktiven mladostnik potrebuje tudi obvezen počitek 9-10 ur ponoči in 1-2 uri dnevnega počitka. Ugotovili smo tudi, da je pri načrtovanju prehrane mladega nogometaša, najučinkovitejši individualen pristop, ki upošteva telesno težo, telesno višino, starost, vrsto obremenitve (pogostost, intenzivnost in čas trajanja vadbe), energijske porabe, okoljske dejavnike, genetske dejavnike in tudi spol. Prav tako smo ugotovili, da mladi nogometaš potrebuje uravnoteženo prehrano ob normalnem, idealnem stanju prehranjenosti.
Skrivnost uspešnega treniranja se skriva v hitri obnovi organizma po napornem treningu, k hitri obnovi pa prispevajo pravilna prehrana, počitek ter dovolj spanja.
Keywords: Zdrava prehrana, športna prehrana, prehranjevanje športnikov oz. nogometašev, obrok pred vadbo in po njej, hrana in športni rezultati.
Published in DKUM: 21.10.2016; Views: 2501; Downloads: 478
 Full text (991,40 KB) |
12. SOCIOLOŠKI VIDIKI ANOREKSIJEAmanda Hribernik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo kot duševne ali čustvene stiske ter nesprejemanje samega sebe. Tu pa se tudi izgublja posameznikova individualnost, saj vsi želijo biti čim boljši približek idealom družbe. Sociološki vidiki motenj hranjenja se kažejo kot družbena manipulacija predvsem ženskih teles in kot ena osrednjih strategij razkazovanja družbenih razmerij in moči med spoloma. V družbenih teorijah je mogoče anoreksijo razumeti kot patološko kristalizacijo kulture, kot družbeno manipulacijo (ženskih) teles in kot enega od načinov razkazovanja razmerij moči med spoloma. Prav tako pa je moč anoreksijo razumeti kot način osvoboditve izpod vse večjega nadzora globalnih živilskih verig.
Namen diplomskega dela je bil predstaviti družbeni pogled na anoreksijo in njene posledice ter aktualno problematiko motenj hranjenja med mladostniki sodobne družbe.
Diplomsko delo temelji na deskriptivni metodi dela. Postavljena so teoretična izhodišča izbranih teorij z različnimi vidiki in pogledi sodobne družbe in medicinske sestre na motnje hranjenja.
Motnje hranjenja so nedvomno bolezen današnjega časa, čeprav so jih poznali že v preteklosti. Razmah težav lahko po eni strani pripišemo izobilju dobrin razvitega sveta, po drugi strani pa ravno v tem delu sveta ljudje trpijo zaradi velikih pritiskov lastnih ambicij, pridobitništva, modnih trendov, osamljenosti in drugih obremenitev, ki gredo v korak s hitrim razvojem. Takih obremenitev se ljudje navadno dolgo ne zavedamo in še le, ko se stopnjujejo in se pokažejo kot motnje v našem vsakodnevnem življenju, spoznamo, da je nekaj hudo narobe.
Keywords: Telesna samopodoba, prehranjevanje, motnje hranjenja, anoreksija, depresija, sociologija.
Published in DKUM: 19.10.2016; Views: 3403; Downloads: 517
Full text (497,70 KB) |
13. ŠEST PODROČIJ V PORODNI SOBI ZA BOLJŠO PORODNO PRAKSONastja Pavel, 2016, master's thesis Abstract: Ženska se mora zavedati prednosti babiške oskrbe v primerjavi z zdravniško, ko govorimo o zdravi nosečnici in normalnem poteku nosečnosti ter poroda. Ker v Sloveniji še vedno velja zdravniško voden model oskrbe za zdrave in patološke nosečnosti, je babicam ob vstopu ženske v porodno sobo težje vzpostaviti zaupljiv odnos. Pri delu nas vodijo nizi smernic in protokolov, ki morajo ustrezati času in kraju dogajanja in ki jih po potrebi opustimo oz. prenovimo.
Komunikacija igra izredno pomembno vlogo v procesu rojevanja. Prvi stik je ključen za vzpostavitev zaupanja in sodelovanja med babico in porodnico. Zaradi trenutne ureditve zdravstvenega sistema v Sloveniji je babici onemogočeno, da žensko in njene želje spozna pred porodom. Zaradi tega mora ob prvem stiku pridobiti čim več informacij, da se lahko bolj približa porodnim željam in porodnico ustrezno zaščiti med procesom rojevanja. Pomembna je tudi prenatalna priprava. Med porodom bi morale imeti ženske z nizkim tveganjem prosto izbiro o prehranjevanju in pitju, zato ni upravičeno, da jim zdravstveni delavci to omejujemo. Po porodu je potrebno gledati tudi na udobje otroka, zato omogočimo prvo/posvečeno uro in stik koža na kožo med novorojencem in mamo. S tem pripomoremo k procesu navezovanja, stabiliziranju in prilagoditvi novorojenca na zunajmaternično okolje ter izboljšamo osnove za uspešno vzpostavitev dojenja. Nepotrebne intervencije preložimo za vsaj eno uro, intervencije, kot so nameščanje identifikacijskih zapestnic, prekinitev popkovnice, rojstvo placente, oskrba porodne poti, kontrola krvavitev, pa lahko izvedemo tudi, ko je otrok na maminih prsih. S prekinitvijo popkovnice počakajmo vsaj 90 sekund, verniksa novorojencu v porodni sobi ne odstranjujemo, s prvim umivanjem pa počakajmo 24 ur.
Izpostavljena področja so pomembni dejavniki za porodno izkušnjo tudi pri patoloških nosečnostih in medicinsko vodenih porodih. Prepoznati moramo, kdaj fiziološko preide v patološko, ob tem strokovno odreagirati in se zavedati, da je lahko tudi medicinsko dokončanje poroda lepa in dobra porodna izkušnja, če smo profesionalni, multidisciplinarno delujemo in imamo ustrezen odnos do porodnice.
Keywords: babištvo, porodni položaji, prehranjevanje in pitje med porodom, preklemanje popkovnice, prva ura po porodu
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2623; Downloads: 519
Full text (1,25 MB) |
14. KAJ JEDO IN KAJ VEJO O ZDRAVI PREHRANI UČENCI OSNOVNE ŠOLE PREVALJEŠpela Šumnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Zdrava prehrana je pomemben dejavnik v našem življenju. Tega se moramo zavedati, saj z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja pripomoremo k bolj kakovostnemu življenju. Pomembno je, da se začnemo o zdravi prehrani pogovarjati že v otroštvu, saj si s tem privzgojimo prehrambne navade, kar se odraža vse življenje.
Diplomsko delo »Kaj jedo in kaj vejo o zdravi prehrani učenci Osnovne šole Prevalje« je sestavljeno iz dveh delov: iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu je podrobneje opisan zdrav način življenja; dejavniki, ki pripomorejo k bolj kakovostnemu načinu življenja. Poudarek je na zdravi prehrani, načelih zdrave prehrane in njenih sestavinah. Podana je tudi analiza jedilnikov izbrane osnovne šole z vidika zdrave prehrane. Na podlagi te je ugotovljeno, da je učencem ponujena pestra, zdrava hrana. Občasno je sicer na jedilniku manj zdrava hrana, kar je posledica učenčevih želja. Manj sladek čaj bi lahko zamenjali z nesladkanim. Pohvalno je, da ima učenec pri kosilu izbiro –postreže si lahko z vodo ali čajem. V empiričnem delu so podani rezultati raziskave, v katero so bili vključeni učenci petega, sedmega in devetega razreda Osnovne šole Prevalje (N=143). Ugotovljeno je, da učenci veliko vedo o zdravi prehrani, sodelujejo pri projektih, a v veliki večini se ne prehranjujejo zdravo. Prevečkrat posežejo po hitri hrani. Večina učencev bi lahko povečala tudi količino popite tekočine.
Keywords: zdrav način življenja, zdrava prehrana, osnovna šola, jedilniki, znanje in prehranjevanje
Published in DKUM: 17.08.2016; Views: 1412; Downloads: 104
Full text (1,82 MB) |
15. |
16. ZAJTRKOVALNE NAVADE MLADOSTNIKOVMojca Intihar, 2014, master's thesis Abstract: Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane in pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Raziskovalci so ugotovili pozitivne učinke pri tistih, ki so uživali zajtrk 4- do 5-krat na teden. Z zajtrkom telesu že zjutraj zagotovimo dovolj energije in se izognemo pomanjkanju določenih hranilnih snovi, potrebnih za zdravo rast in razvoj. Namen magistrskega dela je ugotoviti zajtrkovalne navade mladostnikov. Zanima nas poznavanje pomena vsakodnevnega zajtrkovanja, koliko mladostnikov zajtrkuje in ali se zajtrkovalne navade razlikujejo med mladostniki posameznih šol ter kje mladostniki izvedo največ o zdravi prehrani. Izvedena je kvantitativna raziskava z uporabo strukturiranih vprašalnikov. Pridobljene podatke smo analizirali, jih grafično in statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel 2010. Na podlagi naših rezultatov raziskave lahko ocenimo, da zajtrkovalne navade mladostnikov niso ustrezne, saj ima ustrezne zajtrkovalne navade manj kot polovica mladostnikov. Opuščanje zajtrka lahko vodi k tveganjem za razvoj debelosti, posledično pa k izbiri manj kakovostne hrane preko dneva. Nekoliko boljše rezultate zajtrkovanja ugotavljamo čez vikend. Redno zajtrkovanje je bolj značilno za fante kot za dekleta. Mladostniki so seznanjeni o pomenu zajtrka, vendar se visok odstotek zajtrkovanja ne izkazuje tudi v praksi. Neustrezne zajtrkovalne navade oz. opuščanje zajtrka kažejo na resen javnozdravstveni problem. Zavedati se moramo, da je obdobje odraščanja obdobje, kjer se izoblikujejo prehrambene navade, zato je zdravstveno-vzgojni program na tem področju še kako pomemben.
Keywords: zajtrkovanje, mladostnik, smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, vpliv zajtrka na spominske in kognitivne zmožnosti
Published in DKUM: 30.05.2014; Views: 1739; Downloads: 278
Full text (1,54 MB) |
17. Prehranjevalne navade starostnikov in vloga kliničnega dietetika v institucionalnem varstvuAnja Fošnarič, 2013, master's thesis Abstract: Starostniki so zelo raznolika skupina. V starostno obdobje se vstopi z različnimi prehranjevalnimi navadami, in slogom življenja ter iz različnih socialnih oz. družbenih slojev. V institucionalnem varstvu ima klinični dietetik pomembno vlogo pri sestavljanju ustrezne vsakodnevne prehrane starostnika. Sestava in količina hrane morata biti prilagojena starosti posameznika, telesni aktivnosti, spolu in bolezni. V magistrskem delu smo obravnavali prehranjevalne navade starostnikov in zadovoljivost s pestrostjo hrane. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov, v enem javno socialnovarstvenem zavodu za starejše osebe in v enem zasebnem zavodu v mariborski regiji. Statistično analizo smo opravili s pomočjo programa SPSS 15.0 (SPSS Inc., Chicago, IL). Vrednost p < 0,05 je določala statistično pomembnost. Rezultati so pokazali, da je bilo skupaj 83 % ali 92,2 % stanovalcev zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s pestrostjo prehrane. Večina anketirancev je bila mnenja, da je hrana, ki jo uživajo, varna za njihovo zdravje. Rezultati so se dodatno potrdili, saj je 81 % ali 90 % stanovalcev izrazilo, da v institucionalnem varstvu zaradi prehrane še niso imeli zdravstvenih težav. Predstavili smo tudi nadzor nad varnostjo živil ter vlogo kliničnega dietetika pri zagotavljanju ustrezne in kakovostne hrane v institucionalnem varstvu. Anketni vprašalnik sta izpolnila tudi klinična dietetika v omenjenih zavodih. Brisi in vzorci živil se vzamejo vsaj 3× letno, prav tako se opravljajo redni in nenapovedani inšpekcijski pregledi s strani Zavoda za zdravstveno varstvo regije.
Keywords: prehranjevanje starostnikov, klinični dietetik, varnost hrane
Published in DKUM: 03.07.2013; Views: 3190; Downloads: 486
Full text (1020,28 KB) |
18. POMEN ŽIVLJENJSKE AKTIVNOSTI - HRANJENJE IN PITJE V PROCESU ONKOLOŠKE ZDRAVSTVENE NEGENeža Jelenko, 2012, undergraduate thesis Abstract: Prehranjevanje in pitje je življenjska aktivnost, ki je nujno potrebna za človekovo preživetje. V obdobju odraslega človeka vnos hrane in tekočine omogoča regeneracijo celic, sintezo hormonov in encimov, tvorbo energije in protiteles in splošno dobro počutje. Kadar pa človek zboli se lahko pojavijo spremembe v aktivnosti, ki motijo normalno prehranjenost, ogrožajo zdravljenje in znižujejo kakovost življenja. Posebno je to pomembno za onkološke bolnike, pri katerih je potrebno postaviti zadovoljevanje potreb po hrani in tekočini v ospredje zdravljenja in zdravstvene nege, saj z urejeno prehrano vzdržujemo prehranjenost telesa in telesno kondicijo ter podpiramo osnovno zdravljenje.
Namen diplomskega dela je predstaviti pomen življenjske aktivnosti – hranjenje in pitje pri onkološkem bolniku, prikazati vlogo medicinske sestre pri prehranski podpori bolniku in reševanju prehranskih zapletov in predlagati morebitne izboljšave za klinično okolje onkološke zdravstvene nege.
V prvem delu diplomske naloge opisujemo nastanek rakavega obolenja ter njegov razvoj, zdravljenje in obvladovanje stranskih učinkov. Podrobneje opisujemo pomembnost ter vrsto prehrane, režim prehrane in način prehranjevanja onkoloških bolnikov. Osredotočili smo se tudi na vlogo medicinske sestre pri prehranski podpori onkološkega bolnika.
V drugem delu diplomske naloge pa smo se osredotočili na procesno metodo dela življenjske aktivnosti hranjenje in pitje pri onkološkemu bolniku, s poudarkom na ugotavljanju potreb, načrtovanju, izvajanju, vrednotenju in dokumentiranju. Predstavili smo tudi preventivne aktivnosti, predvsem ukrepe za lajšanje težav s prehranjevanjem.
Ugotovili smo, da življenjska aktivnost hranjenje in pitje podpira različne načine zdravljenja, saj je hrana prilagojena bolnikovim potrebam in možnim stranskim učinkom, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri prehranski podpori onkoloških bolnikov ter pri reševanju njihovih aktualnih in potencialnih negovalnih diagnoz in da je prednost procesne metode dela pri življenjski aktivnosti hranjenje in pitje predvsem v celovitosti in individualnosti obravnave vsakega bolnika in v zgodnjem prepoznavanju in reševanju negovalnih diagnoz.
Glede na ugotovitve smo podali naslednje predloge za klinično okolje onkološke zdravstvene nege: pripravo zdravstveno vzgojnih materialov za osveščanje onkoloških bolnikov o pomembnosti prehrane ter zgodnje prepoznavanje in reševanje zapletov v procesu onkološkega zdravljenja, izobraževanje medicinskih sester s področja klinične dietetike in njihovo vključevanje v individualno prehransko obravnavo vsakega bolnika s poudarkom na bolnikovi aktivni vlogi ter kontinuirano spremljanje prehranskega stanja bolnika v vseh fazah zdravljenja v med institucionalni obravnavi.
Keywords: onkološki bolnik, prehranjevanje, dieta, zdravljenje
Published in DKUM: 20.11.2012; Views: 3654; Downloads: 558
Full text (1,61 MB) |
19. Prehranjevalne navade medicinskih sester na delovnem mestuPetra Berce, 2012, undergraduate thesis Abstract: Zdrava in uravnotežena prehrana je ključnega pomena za zdravje in zdrav način življenja. Ker danes preživimo veliko časa na delovnem mestu, je izrednega pomena, da se tudi na delovnem mestu prehranjujemo zdravo. V diplomskem delu smo podrobneje predstavili pomen zdravega in uravnoteženega prehranjevanja ter prehranjevanje na delovnem mestu. Izvedli smo raziskavo, katere namen je bil, da ugotovimo, kako se medicinske sestre prehranjujejo na delovnem mestu ter ali so zadovoljne z možnostmi prehranjevanja.
Raziskovalna metodologija: Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize domače in tuje literature. Kot raziskovalni instrument, smo uporabili delno strukturiran vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel ter rezultate ponazorili v obliki frekvenčnih grafikonov.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali naslednje prehranjevalne navade medicinskih sester: v večini primerov ne zaužijejo zajtrka, zaužijejo premalo obrokov na dan, popijejo premalo tekočine na delovnem mestu, imajo premalo časa za malico, kadilke pa obrok večinoma nadomestijo s cigareto. S ponudbo hrane, ki jim jo omogoča delodajalec niso zadovoljne in jo le redko izkoriščajo, zato bi morale vsaj same poskrbeti, da si zdrav obrok prinesejo od doma, a je takih, ki to redno počnejo le približno polovica.
Razprava in sklep: Medicinske sestre, kot promotorke zdrave prehrane, teoretično vedo, kakšen je pravilen način zdravega in uravnoteženega prehranjevanja, a jim okoljski zaviralniki po eni strani in pomanjkanje samoinciative na drugi strani preprečujejo, da bi teoretično znanje prenesli v prakso. Za boljše prehranjevanje na delovnem mestu bi torej lahko poskrbel vsak posameznik sam, delodajalec pa bi zaposlenim moral omogočiti zadosten čas za malico. Veliko pa bi delodajalec pripomogel tudi, če bi na delovnem mestu omogočil ustrezno organizirano prehrano.
Keywords: prehranjevanje na delovnem mestu, medicinska sestra, zdrava in uravnotežena prehrana.
Published in DKUM: 29.10.2012; Views: 2930; Downloads: 420
Full text (1,04 MB) |
20. Aktivnost prehranjevanja pri pacientu z demencoDarja Šandor, 2012, undergraduate thesis Abstract: Napredovana demenca je ena izmed najpogostejših vzrokov za sprejem starejših ljudi v socialno-varstvene ustanove zaradi daljše življenjske dobe, sodobnega življenjskega sloga in zmanjševanja medgeneracijske povezanosti starejših ljudi s svojci. Starostniki ne morejo kakovostno živeti v svojem prvotnem življenjskem okolju. Diplomsko delo opisuje problematiko demence in v okviru nje posebnosti prehranjevanja pri starostnikih z demenco. V empiričnem delu diplomskega dela smo ugotavljali težave, s katerimi se člani negovalnega tima srečujejo pri hranjenju pacientov z demenco. Raziskava je bila izvedena med člani negovalnega tima v ustanovi Dom starejših Rakičan v aprilu 2011. Rezultati raziskave so pokazali, da so člani negovalnega tima z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami v socialno-varstveni ustanovi dobro poučeni o znakih demence. Najpogostejša motnja pri hranjenju starostnikov z demenco je odklanjanje hrane, katere vzrok je največkrat psihološki, vendar podatki kažejo, da obstajajo še drugi vzroki. Pristop k hranjenju starostnikov z demenco je še vedno preveč pavšalen, saj se premalo uporablja individualni pristop k hranjenju. Po mnenju članov negovalnega tima je uporaba nasogastrične sonde v ustanovi redka. Hranjenje po sondi razumejo kot nujno zlo, da lahko etično poskrbijo za primerni prehranski status pacientov v terminalni fazi demence.
Keywords: starostnik, demenca, prehranjevanje in pitje, člani negovalnega tima, nasogastrična soda
Published in DKUM: 20.09.2012; Views: 4292; Downloads: 457
Full text (835,01 KB) |
