1. Intraosalni in intravenski pristop tekom reanimacije v prehospitalnem okoljuAnja Kotnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Žilni pristop je zelo pomembna intervencija zdravstvene nege pri srčnem zastoju. Še posebej pomemben je žilni pristop v prehospitalnem okolju, ko moramo v primeru neuspešnega intravenskega pristopa vzpostaviti intraosalno pot. Namen zaključnega dela je bil na podlagi pregleda literature raziskati uporabo intraosalnega ali intravenskega pristopa. Zanimalo nas je tudi, kako vplivata na izid zdravstvenega stanja pacienta po reanimaciji v prehospitalnem okolju.
Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja intraosalnega in intravenskega pristopa v prehospitalnem okolju. Uporabili smo deskriptivno ali opisno metodo dela. Iskanje je potekalo v tujih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, Cochrane Library, Science Direct, SAGE, Web of Science in Scopus.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 10 raziskav. Ugotovili smo povrnitev spontanega krvnega obtoka, preživetje in ugoden nevrološki izid v primerjavi z različnima žilnima pristopoma (intravenski in intraosalni).
Razprava in zaključek: Na podlagi pregleda literature lahko trdimo, da je še vedno premalo raziskano, ali obstajajo bistvene spremembe med intraosalnim in intravenskim pristopom na zdravstveni izid pacienta, saj rezultati raziskav niso prišli do enakih zaključkov.
Keywords: Intraosalni pristop, intravenski pristop, prehospitalno okolje, srčni zastoj
Published in DKUM: 23.01.2024; Views: 576; Downloads: 258
 Full text (1,00 MB) |
2. Povezava med kakovostjo spanja in doživljanjem stresa pri reševalcihNatalija Fekeža, 2019, undergraduate thesis Abstract: Stresne situacije in posledično slabša kakovost spanja, je v prehospitalnem okolju pereč problem tamkajšnjih zaposlenih. Poleg slabše kakovosti spanja in zaznanega stresa pa sorazmerno s slednjim raste tudi stopnja skrbi za zdravje, saj višji kot je stres, višja je skrb.
Keywords: poklicni stres, kvalitetno spanje, prehospitalno okolje, nujna medicinska pomoč, zaznavanje stresa, skrb za zdravje.
Published in DKUM: 16.09.2019; Views: 1111; Downloads: 123
Full text (468,48 KB) |
3. Čustveno delo kot povzročitelj stresa pri delu zdravstvenega osebja v prehospitalnem okoljuAleksander Jus, 2017, master's thesis Abstract: Izhodišče: V prehospitalnem okolju se zdravstveno osebje srečuje s čustvenimi in fizičnimi težavami pacientov, ob katerih morajo v procesu sprejema in ob soočanju z njihovimi težavami ohraniti profesionalno distanco. Čustveno delo ima v procesu zdravstvene obravnave pomembno vlogo.
Namen: Opisati koncept s stresom povezanega čustvenega dela pri zdravstvenem osebju v prehospitalnem okolju ter ugotoviti, kakšen vpliv ima čustveno delo na pojav stresa pri zdravstvenem osebju ter kateri dejavniki vplivajo na pojav le-tega.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Opravljena sta bila sistematičen pregled in analiza literature. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega strukturiranega vprašalnika. Podatke smo analizirali s pomočjo računalniških programov Excel in SPSS. Uporabljene so bile deskriptivne in inferenčne statistične metode.
Rezultati: Pri analizi rezultatov nismo našli statistično pomembne razlike v stopnji zaznavanja stresa med reševalci in zdravniki (p=0,095). Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna povezava med izraženo stopnjo zaznanega stresa in negativnim vidikom razpoloženja (p=0,000). Nadalje smo ugotovili, da je za 71 % anketiranih delo v prehospitalnem okolju stresno, za 26 % je opravljanje dela izjemno stresno. Le za 3 % anketiranih opravljanje dela v prehospitalnem okolju ne predstavlja stresa.
Sklep: Stres pri delu zaradi čustvenega dela je neizogiben pojav, vendar se ga da z ustreznimi menedžerskimi strategijami obvladovati. Potrebno je uvesti preventivno usposabljanje s področja obvladovanja stresa in čustvenega dela zlasti za reševalce začetnike oz. zdravnike z manj delovnimi izkušnjami.
Keywords: čustveno delo, stres, reševalec, zdravnik, prehospitalno okolje.
Published in DKUM: 22.08.2017; Views: 1950; Downloads: 375
Full text (1003,25 KB) |
4. Aplikacija zdravil po intraosalni potiAlen Kramberger, 2017, undergraduate thesis Abstract: Izhodišče: Pri življenjsko ogroženih bolnikih je eden izmed najnujnejših ukrepov takojšnja vzpostavitev intravenozne poti, kadar pa ti ni mogoče je smiselno uporabiti intraosalni pristop. Namen diplomskega dela je predstaviti intraosalni pristop in možnosti apliciranja medikamentozne terapije po intraosalni poti. Raziskali smo v katerem primeru je priporočljivo uporabiti intraosalni pristop pri poškodovancu ter v kakšni meri se intraosalni pristop uporablja v praksi.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimne ankete, kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik.
Rezultati: Ugotovili smo, da je intraosalno pot uporabilo približno polovico vseh anketirancev (48 %). Najbolj poznana pripomočka za vzpostavitev intraosalne poti sta B.I.G. in EZ/IO. Po analizi rezultatov lahko ugotovimo, da anketiranci vedo, da lahko po intraosalni poti apliciramo zdravila, infuzije ter krvne pripravke.
Diskusija in zaključek: Z ugotovitvami želimo izpostaviti, da je poznavanje intraosalnega pristopa na dobri poti, čeprav je potrebno najprej podkrepiti teoretično znanje, da bomo lahko v praksi dosegali pričakovane standarde. Potrebno je poudariti, da bi morali delodajalci zagotoviti več internih izobraževanj, kjer bi bil večji poudarek na alternativnih venskih pristopih in bi lahko zaposleni dobili teoretično in praktično znanje.
Keywords: intraosalni pristop, prehospitalno okolje, reševalci, terapija, bone injection gun, EZ/IO.
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 2453; Downloads: 363
Full text (1,31 MB) |
5. VLOGA REŠEVALCA PRI ENDOTRAHEALNI INTUBACIJI V PREHOSPITALNEM OKOLJUJure Nežmah, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena vloga reševalca, ki sodeluje pri endotrahealni intubaciji v prehospitalnem okolju. Namen diplomskega dela je predstaviti endotrahealno intubacijo, vrste endotrahealne intubacije, umetno ventilacijo, ki je del endotrahealne intubacije in kakšno vlogo ima reševalec, ki v prehospitalnem okolju sodeluje pri endotrahealni intubaciji pacienta.
Za pisanje diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Vso zbrano literaturo, ki nam je bila v pomoč za izdelavo diplomskega dela smo natančno analizirali in pregledali. Spoznanja iz zbrane literature smo v diplomskem delu prikazali v strukturni obliki. Ugotovili smo kakšno vlogo ima reševalec pred, med in po endotrahealni intubaciji, s kakšnim namenom uporabimo BURP manever pri izvajanju endotrahealne intubacije, na koncu pa smo ugotovili katere naloge izvaja reševalec tudi v obdobju po intubaciji.
Keywords: endotrahealna intubacija, dihalna pot, oskrba dihalne poti, tubus, tesnilni mešiček, umetna ventilacija, prehospitalno okolje, vloga reševalca.
Published in DKUM: 13.04.2016; Views: 1889; Downloads: 496
Full text (917,59 KB) |
6. MEDICINSKO TEHNIČNE APARATURE V NUJNI MEDICINSKI POMOČIMarko Juvan, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljene medicinsko tehnične aparature, ki jih najdemo v vozilu nujne medicinske pomoči. Aparature opisane v diplomski nalogi so večinoma namenjene v diagnostične namene. Poleg aparatur je opisano tudi njihovo delovanje, pravilna uporaba, kaj in kako beležijo v človeškem telesu in varnost pri uporabi naprave. Pravilna uporaba medicinsko tehničnih aparatur v prehospitalnem okolju, pravilne interpretacije rezultatov in tehnična brezhibnost medicinsko tehničnih aparatur je bistvena za strokovno in kopetentno izvajanje ukrepov v prid bolniku/poškodovancu.
Keywords: aparature, defibrilator, elektrokardiograf, kapnografija, prehospitalno okolje, termometer, sfingomanometer, oksimeter
Published in DKUM: 27.05.2015; Views: 1508; Downloads: 284
Full text (653,96 KB) |
7. OSKRBA POŠKODOVANCA IN ANALGETIČNA TERAPIJA V PREDBOLNIŠNIČNEM OKOLJUVlado Skarlovnik, 2013, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Dela diplomiranega zdravstvenika ne predstavlja vedno samo zdravstvena nega, kot jo poznamo v bolnišničnem okolju in za katero se pripravljamo večino časa med študijem. V zadnjem času je z namenom izboljšanja kakovosti oskrbe bolnikov oz. poškodovancev v predbolnišničnem okolju zelo narasel trend zaposlovanja diplomiranih zdravstvenikov v službah predbolnišnične nujne medicinske pomoči.
Namen: V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene vloga diplomiranega zdravstvenika pri obravnavi poškodovancev na terenu, oprema za oskrbo poškodovanca ter ugotovitve glede pomembnosti analgetične terapije in najoptimalnejšega časa za aplikacijo te. S pomočjo raziskave smo ugotavljali, ali imajo diplomirani zdravstveniki dovolj znanja, da prepoznajo potrebo po analgetični terapiji in ali jo na terenu kdaj tudi samostojno aplicirajo.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, namenjenega diplomiranim zdravstvenikom v enotah nujne medicinske pomoči Slovenije.
Rezultati in diskusije: Rezultati, pridobljeni s pomočjo raziskave, so pokazali, da imajo dipl. zdravstveniki malo znanja o analgetični terapiji in relativno malo opravljenih dodatnih izobraževanj na temo nujne medicinske pomoči. Obenem pa se je pokazala želja tako po dodatnih znanjih glede uporabe medikamentozne terapije na terenu kot po ostalih tečajih na temo nujne medicinske pomoči.
Keywords: poškodovanec, analgetična terapija, prehospitalno okolje, diplomirani zdravstvenik, nujna medicinska pomoč.
Published in DKUM: 30.05.2013; Views: 4282; Downloads: 463
Full text (4,08 MB) |
8. Infuzija tekočin pod tlakom v prehospitalnem okolju nujne medicinske pomočiTomaž Viher, 2010, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je kontrolirana eksperimentalna študija, kjer smo ugotavljali učinkovitost različnih metod infuzij pod tlakom. V laboratorijskem okolju smo merili pretok infuzije po treh metodah: manšeta pod različnim tlakom (150, 200 in 250 mmHg), z Esmarchovo prevezo in s stiskom z golimi rokami. Dodatno smo s kratkim anketnim vprašalnikom zbirali podatke o pogostosti infuzij pod tlakom v enotah nujne medicinske pomoči. Rezultati so pokazali najučinkovitejšo metodo infuzije s pomočjo manšete pod tlakom 250 mmHg, kjer smo dobili pretok 346,85±1,46 ml/min pri i.v. kanili 14G v primerjavi z Esmarchovo prevezo s pretokom 224,80±2,55 ml/min (p<0,0001). Pri i.v. kanili 16G so pričakovano moški ustvarili večje pretoke v primerjavi z ženskami (216,81±28,42 proti 184,99±21,78 ml/min) (p<0,0001). Zdravstveno osebje je dosegalo višje pretoke pri stisku z golimi rokami 210,70±30,97 ml/min v primerjavi z laiki 191,10±25,27 ml/min (p<0,0001). Pri primerjavi med laiki in Esmarchovo prevezo smo pri i.v. kanili 16G dosegli večje pretoke pri laikih (191,10±25,27 proti 184,50±2,44 ml/min) (p<0,0001). Pričakovano smo v vseh primerih dobili statistično signifikantne razlike med različnimi premeri i.v. kanil. Pri infuziji pod visokimi tlaki (300 mmHg) moramo biti pozorni na plastenko, ki lahko poči. V tem primeru predlagamo infuzijo iz vrečke, ki jo namestimo znotraj manšete. Pretoki z infuzijo pod tlakom so približno 30% višji od deklariranih pretokov. Ugotavljamo, da se ekipe NMP poslužujejo infuzije pod tlakom v 56%.
Keywords: Infuzija tekočin pod tlakom, agresivno nadomeščanje tekočin, prehospitalno okolje nujne medicinske pomoči, i.v. kanila, manšeta za merjenje centralnega arterijskega krvnega tlaka, Esmarch podveza, stisk z rokami
Published in DKUM: 17.11.2010; Views: 3792; Downloads: 359
Full text (3,31 MB) |
9. Obravnava agresivnega pacienta v prehospitalnem okoljuTadej Babič, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so bili predstavljeni problematika nasilja v zdravstveni negi ter preprečevanje le-tega; etične dileme, s katerimi se izvajalci zdravstvene nege srečujejo pri obravnavi agresivnega pacienta; alkohol, njegova škodljivost ter preventiva škodljive rabe alkohola ter obravnava agresivnega pacienta v prehospitalnem okolju. Cilji diplomske naloge so: ugotoviti, v kolikšnem deležu so se izvajalci zdravstvene nege srečali z nasiljem pri obravnavi agresivnega pacienta; ugotoviti, katera vrsta nasilja prevladuje in kateri so najpogostejši vzroki za pojav nasilja; ugotoviti, ali znajo izvajalci zdravstvene nege ustrezno reagirati na agresivno vedenje pacienta; ugotoviti, ali ustanova zagotavlja izvajalcem zdravstvene nege dovolj varnosti in dodatnih izobraževanj na temo agresivnost pacientov. S pomočjo rezultatov ankete smo ugotovili, da pri obravnavi agresivnega pacienta prevladuje predvsem verbalno nasilje, in sicer pri 37,97 % anketirancev. 55 % izvajalcev zdravstvene nege se ne počuti dovolj usposobljenih za ravnanje v situacijah z agresivnim pacientom. 42,22 % anketirancev pri obravnavi agresivnega pacienta uporablja incidentni list, 8,89 % anketirancev pa pisno predajo službe. Sklepamo, da so potrebna dodatna izobraževanja za izvajalce zdravstvene nege za ravnanje v situacijah z agresivnim pacientom, izjemnega pomena pa je dosledno pisno dokumentiranje nasilnih dogodkov, saj le na podlagi tega lahko delovna organizacija dobi realno sliko o resnosti stanja in pravilno ukrepa, prav tako pa s tem izvajalci zdravstvene nege lahko prispevajo k izboljšavam na področju varnosti. Skupaj z izdelanimi protokoli za ravnanje v situacijah z agresivnim pacientom pa so navedeni ukrepi ključni za preprečevanje nasilja na delovnem mestu.
Keywords: Nasilje, zdravstvena nega, alkohol, agresija, pacient, prehospitalno okolje.
Published in DKUM: 02.07.2010; Views: 3441; Downloads: 479
Full text (821,70 KB) |
