1. Zelena Univerza v Mariboru : magistrsko deloAna Murko, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali, kako univerze po svetu uvajajo trajnostnostne ukrepe na različnih področjih svojega delovanja (trajnostnostno upravljanje, energetska učinkovitost stavb, odpadki, poraba vode, mobilnost, hrana, študenti in izobraževanje, administracija) in poseben poudarek namenili Univerzi v Mariboru (UM) ter njenim dosedanjim aktivnostim na področju uvajanja trajnostnostnih pristopov. Glavni cilj je bil s pomočjo vprašalnika, prilagojenega po vprašalniku Copernicus Alliance, zajeti stanje trajnostnostnih procesov in zelenega prehoda na članicah UM. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo ankete (20) in intervjujev (9), da bi pridobili vpogled v sedanje stanje na članicah (17 fakultet, Študenski domovi, Univerzitetna knjižnica Maribor in Rektorat). Ugotovitve kažejo, da so potrebni dodatni ukrepi predvsem za izboljšanje trajnostnostnega upravljanja, boljšo energijsko učinkovitost stavb in trajnostnostno porabo vode. Na področju administracije, ravnanja z odpadnim pohištvom in IT opremo pa se UM približuje najbolj »zelenim«. Na podlagi analize rezultatov spletne ankete članic UM in intervjujev študentov smo predstavili možnosti za nadgradnjo trajnostnostnih praks na UM. Zaključki nakazujejo predvsem potrebo po inovativnih pristopih, sodelovanju celotne skupnosti (študentov in zaposlenih) ter iskanju dodatnih ali optimizacijo že obstoječih finančnih sredstev za realizacijo trajnostnostnih ukrepov, ki zahtevajo finančni vložek.
Keywords: zeleni in digitalni prehod, zelena univerza, Univerza v Mariboru, zmanjševanje odpadkov, energijska učinkovitost stavb, trajnostnostna poraba pitne vode
Published in DKUM: 09.01.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (1,38 MB) |
2. Pravna ureditev shranjevanja električne energije : magistrsko deloNina Rebol, 2024, master's thesis Abstract: Zaradi vse večjega prodora proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, bodo prihodnji elektroenergetski sistemi potrebovali več prožnosti, stabilnosti in zanesljivosti, da bodo lahko ohranjali ravnovesje med proizvodnjo in porabo. Hitro uvajanje spremenljive proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, ki je trenutno v teku, bo svoj polni potencial doseglo šele z uvajanjem shranjevanja električne energije. Lastnost, da lahko električno energijo shrani in jo pozneje dovede v omrežje, ko in kjer je potrebna, je ključnega pomena in lahko pripomore k razogljičenju ter k večji energetski učinkovitosti in zanesljivosti oskrbe z električno energijo. Vendar pa so uvajanje tehnologij shranjevanja električne energije, poleg dosedanjih visokih stroškov tehnologij shranjevanja in nepripravljenosti nekaterih tehnologij shranjevanja, ovirale tudi regulativne in tržne ovire. Med pomembnejše ovire se štejejo predvsem neobstoj oz. pomanjkljiva pravna opredelitev shranjevanja električne energije, dvojno obdavčevanje in zaračunavanje omrežnin, omejitve pri dostopu in sodelovanju na veleprodajnih energetskih trgih in nejasnost glede možnosti lastništva objektov za shranjevanje električne energije s strani omrežnih operaterjev. V magistrskem delu so na kratko predstavljene tehnologije shranjevanja in različne storitve, ki jih lahko nudijo elektroenergetskemu sistemu. Poudarek je na analizi ovir ter ključnih pravnih aktov Evropske unije, ki urejajo shranjevanje električne energije. Prihodnost shranjevanja električne energije bo v veliki meri odvisna od prilagajanja obstoječe zakonodaje in razvoja novih regulativnih okvirjev, ki bodo spodbujali vključitev tehnologij shranjevanja v elektroenergetski sistem.
Keywords: energetski prehod, razogljičenje, obnovljivi viri energije (OVE), elektroenergetski sistem (EES), shranjevanje energije, regulativne ovire, prožnost, aktivni odjemalci, lastniška ločitev
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 18
Full text (3,89 MB) |
3. Analiza in izzivi nasledstva družinskega podjetja Ajm d.o.o.Aljaž Pernek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Družinska podjetja predstavljajo pomemben del gospodarstva po vsem svetu, pri čemer v nekaterih državah dosegajo delež do 90 % vseh podjetij. V Sloveniji so ta podjetja večinoma mikro in majhna podjetja, kar se kaže v njihovi strukturi in načinu delovanja. Posebnost družinskih podjetij je njihova kompleksnost pri vodenju in upravljanju, saj se poslovno in družinsko življenje pogosto prepletata. Obenem so medsebojni odnosi v družinskih podjetjih intenzivnejši kot v drugih podjetjih in vplivajo na delovanje podjetja. Eden izmed izzivov je tudi proces nasledstva, ki ni enostaven in zahteva skrbne priprave, da bi se izognili konfliktom, ki lahko nastanejo zaradi različnih interesov ali pomanjkanja kompetenc družinskih članov. Ločimo nasledstvo v lastništvu in vodstvu, ki lahko poteka sočasno ali ločeno. Prehod podjetja iz ene generacijo v naslednjo predstavlja največjo težavo, saj veliko podjetij te aktivnosti ne preživi.
V diplomskem delu bomo na primeru podjetja Ajm d. o. o., preučili, kako lahko pravočasno in načrtno planiranje vpliva na podjetje, da bi nemoteno preživelo obdobje prenosa in delovalo enako uspešno ali še uspešnejše v primerjavi s prejšnjo generacijo. Predstavili bomo njihove ključne mejnike v času delovanja ter predstavili potek prenosa nasledstva iz prve na drugo generacijo. Dodatno bomo predstavili njihove nasledstvene možnosti in načrte za prehod nasledstva podjetja iz druge v tretjo generacijo.
Keywords: družinsko podjetje, prehod nasledstva, lastništvo, vodstvo, medsebojni odnosi v družinskem podjetju, planiranje.
Published in DKUM: 21.10.2024; Views: 0; Downloads: 18
Full text (1,82 MB) |
4. Vpliv sodobnih tehnologij na logistiko oskrbovalnih verigSimon Gabrovšek, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo proučili, kako bo razvoj modernih tehnologij vplival na logistiko oskrbovalnih verig v težnji po zmanjšanju njene odvisnosti od fosilnih goriv. Učinkovitejše tehnologije pogona in sistemi krmiljenja vozil se hitro razvijajo in spreminjajo do sedaj poznano mobilnost. Širša prizadevanja za razogljičenje transporta, ki so trenutno v največji meri naslovljena in vidna v Evropi ter Združenih državah Amerike, so ključno vezana na zmožnosti ponudbe alternativnih tehnologij prevoza. Pri tem imajo pomembno vlogo poleg politike še viri energentov in surovin, ki so potrebni za delovanje novih pogonskih sklopov. Elektrifikacija je tesno povezana predvsem z rudninami redkih zemelj – te so ključne za izdelavo baterijskih električnih vozil, ki bodo v segmentu alternativnih pogonov najverjetneje dobila delež in krojila prihodnost cestnega transporta; slednje kljub napovedim zaenkrat ne pomeni umika dizelskih in bencinskih motorjev.
V magistrskem delu smo opravili primerjavo celokupnih izpustov za dve obetavni tehnologiji, definirali zmožnosti proizvodnje obnovljivih virov energije in ponazorili ogljični odtis dejavnikov, ki so trenutno največji povzročitelji emisij. Analizirali smo trende v logistiki, ki so vezani na tehnološke inovacije, proizvodne zmožnosti, vladne politike in ekonomsko upravičenost ‒ podkrepili smo jih z anketnim vprašalnikom o rabi modernih tehnologij med slovenskimi prevozniki. Prednosti prehoda na električni pogon se izkazujejo predvsem v bistveno boljši energetski učinkovitosti alternativnih tehnologij in krepitvi energetske neodvisnosti za posamezne države oz. širše regije, medtem ko izzive predstavlja predvsem tehnološka zmožnost čiste proizvodnje, virov surovin in prilagoditev energetskega ter cestnega omrežja. Prehod na nove vire se bo odvil in uspel, če bodo nove tehnologije ponujale boljše rešitve mobilnosti od sedanjih ‒ za manj denarja z manj izpusti, čemur še ni tako. Modernizacija transporta bo čistejše oblike sprva uvedla v cestnem transportu, ki najbolj onesnažuje zaradi svoje narave praktičnosti. Poleg tehnologij pa bo transport z uporabo umetne inteligence postajal vse bolj avtonomen, kar bo prevoznike razbremenilo v primanjkljaju voznikov in omogočilo večjo pretočnost ter varnost v prometu.
Keywords: zeleni prehod, logistika, oskrbovalne verige, nove tehnologije prevoza, električna vozila
Published in DKUM: 05.07.2024; Views: 126; Downloads: 39
Full text (3,63 MB) |
5. Prehod iz papirnega v elektronsko poslovanje in arhiviranje: analiza postopkov v računovodstvuAlja Maučnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava pomembnost prehoda iz papirnega v elektronsko poslovanje in arhiviranje v sodobnem poslovnem svetu. Elektronsko poslovanje je ključno za izboljšanje učinkovitosti, zmanjšanje stroškov ter izpopolnjevanje okoljskih zahtev. Inovativnost in sledenje tehnološkim trendom sta ključnega pomena za konkurenčnost podjetij. Elektronsko poslovanje omogoča boljše razumevanje potreb strank in optimizira notranje procese, kar vodi v večjo produktivnost.
Raziskava se osredotoča na prehod podjetij v elektronsko poslovanje in analizira dejavnike, ki nanj vplivajo. Uporabljena je kombinacija opazovanja procesov arhiviranja in intervjujev zaposlenih. Ugotovitve kažejo, da elektronsko arhiviranje prinaša številne prednosti, medtem ko fizično arhiviranje predstavlja ovire, kot so zamudno pregledovanje dokumentov in potreba po velikem prostoru za hrambo.
Notranji dejavniki, kot je organizacija notranjih procesov, so ključni pri prehodu v brezpapirno poslovanja. zaposleni prepoznajo pomembnost urejenosti notranjih procesov, kar omogoča uspešen prehod in izkoristek prednosti brezpapirnega poslovanja. zrelost storitev za elektronsko arhiviranje vpliva na uspeh prehoda. Čeprav so elektronski arhivi že dovolj zreli za učinkovit prehod, obstaja še potencial za dodatne izboljšave. Zunanje zahteve po pošiljanju dokumentov v papirni obliki prav tako vplivajo na prehod. Kljub tem oviram se pričakuje, da se bo trend v prihodnosti obrnil v korist brezpapirnega poslovanja, saj so prepoznane prednosti, kot so nižji stroški, večja učinkovitost in trajnostni pristop.
Sklep je, da zaposleni v računovodskem oddelku razumejo pomembnost prehoda in so pripravljeni na inovacije ter spremembe v digitalnem okolju. Kljub izzivom se zavzemajo za učinkovito izvajanje digitalnih procesov v prihodnosti.
Keywords: Elektronsko poslovanje, prehod, digitalizacija, arhiviranje, računovodstvo.
Published in DKUM: 12.06.2024; Views: 205; Downloads: 71
Full text (1,28 MB) |
6. Oskrbovalne verige znanja : smernice za zeleni in digitalni prehodMatevž Obrecht, Tina Cvahte Ojsteršek, Mateja Čuček, Martin Fale, Nena Orel Šanko, Polona Vičič, Lazar Pavić, Bojana Slomšek Šlamberger, 2024 Abstract: Znanstvena monografija zajema najsodobnejše ugotovitve s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije in njihovo aplikacijo na področje managementa v logistiki in oskrbovalnih verigah. Teoretični del monografije odpirajo poglavja, ki se nanašajo na pojasnitev osnovnih pojmov s področja trajnostnega razvoja, kot so cilji trajnostnega razvoja, okoljska politika, trajnostna proizvodnja in potrošnja, delitvena ekonomija, koncept odrasti in ekonomija blaginje. V nadaljevanju so predstavljeni najsodobnejši trendi s področja trajnosti in povezovanja področij digitalizacije s poudarkom na tem, kaj je aktualno in kaj mlajše generacije vidijo kot priložnosti za prioritetni razvoj. Teoretični del se zaključi s predstavitvijo kompetenčnih modelov s področja trajnosti in digitalizacije ter s predstavitvijo vseživljenjskega učenja kot rešitve za hitrejše pridobivanje znanj s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije, saj je zaznano pomanjkanje teh znanj pri posameznikih, ki so končali formalno izobrazbo v času, ko sta trajnost in digitalizacija predstavljali obrobni tematiki in še nista bili tako vpeti v izobraževanje in prioritete logistike in oskrbovalnih verig. Raziskovalni del monografije se začne s predstavitvijo vključenosti trajnostnega razvija v obstoječi zakonodajni okvir. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati vključenosti trajnostnih in digitalnih kompetenc v slovenske visokošolske programe in analiza prekrivanja le teh. Ključni raziskovalni del pa predstavljajo rezultati kvantitativne raziskave, ki se nanašajo na identifikacijo nujno potrebnih znanj, spretnosti in veščin s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije v logistiki in oskrbovalnih verig, za nemoten hkratni zeleni in digitalni prehod v družbo 5.0. ter razlike v ključnih prioritetnih področjih, ki jih zaznavamo med gospodarstvom, mladimi in akademiki.
Keywords: trajnostni razvoj, digitalizacija, oskrbovalne verige, vseživljenjsko učenje, zeleni in digitalni prehod
Published in DKUM: 25.03.2024; Views: 411; Downloads: 85
Full text (5,18 MB)
This document has many files! More... |
7. Landau-Maier-Saupejev model feroelektrične nematske faze : magistrsko deloBlaž Švajger, 2024, master's thesis Abstract: Teorija Maier-Saupe je ena izmed najbolj uspešnih teorij na področju fizike nematskih tekočih kristalov. V magistrskem delu obravnavamo generalizacijo Maier-Saupe teorije, ki vključuje feroelektrično nematsko fazo tekočega kristala. Feroelektrično nematsko fazo v teoriji upoštevamo, da nematskemu potencialu dodamo odvisnost od polarnega ureditvenega parametra. Ustrezni potencial uporabimo pri izračunu efektivne proste energije na posamezno molekulo. V entropijskem prispevku privzamemo entropijo idealnega plina. Prosto energijo razvijemo do četrte stopnje glede na nematični in polarni ureditveni parameter, ki opisujeta urejanje sistema. Dobljen izraz vsebuje tri kvalitativno različne prispevke: člene, ki vsebujejo le ureditveni parameter polarnega reda, člene, ki vsebujejo le ureditveni parameter nepolarnega reda, in sklopljene člene, ki vsebujejo sklopljena ureditvena parametra. Dobljeni izraz preoblikujemo v brezdimenzijsko obliko. Proučimo fazno obnašanje sistema v odvisnosti od parametrov, ki opisujejo efektivni sistem, s poudarkom na vpliv sklopitvenih parametrov, ki nastopata pri sklopljenih členih.
Keywords: Maier-Saupe, feroelektrična faza, fazni prehod, nematska faza, tekoči kristal
Published in DKUM: 13.03.2024; Views: 356; Downloads: 16
Full text (1,55 MB) |
8. Povezane nepremičnine : magistrsko deloJure Grivić, 2023, master's thesis Abstract: Novela SPZ-B je leta 2020 v slovenski pravni red uvedla nov institut imenovan povezane nepremičnine. Novost omogoča povezavo stavbnih pravic ali lastninskih pravic na glavnih nepremičninah s stavbnimi ali lastninskimi pravicami na pomožnih nepremičninah, kadar med nepremičninami obstaja funkcionalna povezava – to pomeni, kadar je pomožna nepremičnina trajno potrebna za redno rabo ene ali več glavnih nepremičnin.
Povezava nastane tako, da se stavbna pravica ali lastninska pravica na pomožni nepremičnini vključi v samostojno stavbno ali lastninsko pravico na drugi, glavni nepremičnini. Gre za vključeno lastninsko pravico oz. stavbno pravico. Institut povezanih nepremičnin gradi na konceptu vključenih pravic, katerih poglavitni značilnosti sta njihova nesamostojnost oz. akcesornost ter dejstvo, da učinkujejo v korist vsakokratnega lastnika. Vključene pravice niso novost v slovenskem pravnem redu. Primeri vključenih pravic so npr. prava stvarna služnost in nepravo stvarno breme. Vključeno lastninsko pravico pa smo, med drugim, poznali že pri etažni lastnini, kjer se lastninska pravica na splošnih in posebnih skupnih delih vključi v samostojno lastninsko na posameznih delih. Instituta etažne lastnine in povezanih nepremičnin sta si v tem pogledu zelo podobni, zato ureditev povezanih nepremičnin glede številnih vprašanj napotuje na uporabo določb o etažni lastnini.
Instituta etažne lastnine in povezanih nepremičnin sta si podobni tudi v tem, da gre večinoma za večosebna razmerja. Povezane nepremičnine so v glavnem namenjen položajem, ko je pomožna nepremičnina potrebna za rabo več glavnih nepremičnin, zato bo pomožna nepremičnina pogosto v solastnini lastnikov dveh ali več glavnih nepremičnin. Seveda pa institut ni omejen zgolj na takšne položaje.
Ureditev povezanih nepremičnin je bila deležna kritik zaradi nedoslednosti, ki jih vsebuje. Pravna stroka je na te nedoslednosti opozarjala v postopku sprejemanja novele SPZ-B, vendar zaman. To sicer ne pomeni, da je institut popolnoma neizvedljiv, a je treba pri določenih vprašanjih uporabiti primerno in previdno razlago ter argumentacijo, da pridemo do pravilne uporabe instituta. Institut je nov in zanimivo bo spremljati potek instituta in situacije, v katerih se bo praksa poslužila zadevnega instituta.
Keywords: novela SPZ-B, samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, vključene pravice, povezane nepremičnine, prehod pravic iz pomožne nepremičnine na glavno nepremičnino, vzpostavitev povezanih nepremičnin, prenehanje povezanih nepremičnin, upravljanje povezanih nepremičnin, povezane nepremičnine in Stanovanjski zakon (SZ-1)
Published in DKUM: 25.01.2024; Views: 337; Downloads: 91
Full text (740,66 KB) |
9. Sinteza trajnostnih in regenerativnih oskrbovalnih mrež na osnovi matematičnega programiranja za postopno doseganje ogljične nevtralnosti : doktorska disertacijaSanja Potrč, 2023, doctoral dissertation Abstract: Blaženje podnebnih sprememb je eden največjih izzivov sodobne družbe, ki je tesno povezan z vprašanjem energetskega sistema v prihodnosti. Zaradi vse večjega povpraševanja po energiji in s tem povezanega vpliva na okolje in človeštvo je potrebno preoblikovanje energetskega sistema in nadaljnji razvoj v smeri učinkovitejše proizvodnje, dobave in rabe energije. Sedanji ukrepi za doseganje ogljične nevtralnosti in omejitve globalnega segrevanja pod 2 °C glede na predindustrijsko raven so prepočasni in nezadostni, zato bodo za dosego tega cilja potrebna velika prizadevanja na globalni ravni.
Proizvodne sisteme je treba sintetizirati v smeri trajnostnega in regenerativnega razvoja, da bodo prilagodljivi na podnebne spremembe in uravnoteženi ter da bodo ohranjali biotsko raznovrstnost za zadovoljitev potreb človeštva v prihodnosti z ohranjanjem celovitosti narave. V doktorski disertaciji prikazujemo razvito metodologijo za celovito sintezo in optimizacijo obsežnih energetskih, (bio)kemijskih in kmetijskih oskrbovalnih mrež za prehod na trajnostni energetski sistem in postopno doseganje ogljične nevtralnosti v Evropski uniji do leta 2050. Hkratno reševanje teh sistemov je možno le z uporabo pristopa matematičnega programiranja, ki zagotavlja tudi dopustnost optimalnih rezultatov za dani niz pogojev. Sinteza takšnih obsežnih oskrbovalnih mrež vsebuje ogromno število zelo kompleksnih interakcij, zato smo pri modeliranju uporabili številne tehnike za zmanjšanje velikosti modela in učinkovite dekompozicijske tehnike. Razvili smo metodologijo za dinamično sintezo oskrbovalnih mrež z biogorivi, električno energijo in toploto iz obnovljivih virov energije ob upoštevanju vseh treh stebrov trajnostnega razvoja – ekonomskega, okoljskega in socialnega. Za povečanje učinkovitosti prihodnjega energetskega sistema in izkoriščanja sinergističnih učinkov povezovanja med sektorji smo matematični model dodelali z medsektorsko integracijo in vključitvijo tako kratkoročnih kot dolgoročnih hranilnikov energije. Doktorska disertacija prikazuje tudi razvoj koncepta regenerativnih oskrbovalnih mrež za postopen prehod na samoobnovitveni (regenerativni) energetski sistem in doseganje letnih negativnih neto emisij oziroma preseganje ogljične nevtralnosti. V ta namen smo razvili napovedovalni model za določanje samoobnovitvene zmožnosti Zemlje glede zajemanja CO2 in koncentracije CO2 v atmosferi.
Rezultati optimizacije oskrbovalnih mrež z biogorivi kažejo, da bi z dodatno proizvodnjo biogoriv lahko že do leta 2030 dosegli bistveno večji delež obnovljivih virov energije v prometu, kot je cilj direktive EU, vendar bo za konkurenčnost proizvodnje biogoriv v nekaterih državah ključnega pomena, da bodo podjetja prejela dodatne subvencije. Ugotovili smo tudi, da optimizacija oskrbovalnih mrež na širši, kontinentalni ravni, privede do bistveno boljše trajnostne in ekonomske neto sedanje vrednosti kot v primeru optimizacije na ravni posameznih držav. Rezultati prav tako kažejo, da bo imela medsektorska integracija, predvsem elektrifikacija prometnega in stanovanjskega sektorja ter storitvenih dejavnosti, velik vpliv na izboljšanje učinkovitosti sistema in pospešitev prehoda na trajnostno energetsko prihodnost. Prav tako je pri načrtovanju prihodnjega energetskega sistema pomembno, da ne stremimo le k doseganju ogljične nevtralnosti, temveč k regenerativnemu energetskemu sistemu z negativnimi neto letnimi emisijami, sicer koncentracija CO2 v atmosferi ne bo začela padati, povprečna temperatura pa bo še naprej naraščala. Dobljeni rezultati predstavljajo celoten energetski prehod z izbiro ustreznih tehnologij, lokacij in surovin za doseganje regenerativnega energetskega sistema, ki je sposoben samoobnavljanja.
Razvoj novih konceptov in metodologij za sintezo in optimizacijo širših sistemov trajnostnih in regenerativnih oskrbovalnih mrež na osnovi matematičnega programiranja je zelo pomemben za načrtovanje prihodnjega proizvodnega in energetskega sistema.
Keywords: matematično programiranje, oskrbovalne mreže, sinteza oskrbovalnih mrež, trajnostni razvoj, regenerativni razvoj, energetski prehod, ogljična nevtralnost
Published in DKUM: 11.10.2023; Views: 562; Downloads: 125
Full text (11,23 MB) |
10. Dinamična robustnost in prehod v staranje v omrežjih sklopljenih oscilatorjev : magistrsko deloUroš Barać, 2023, master's thesis Abstract: Biološka omrežja so v splošnem odporna na okvare posameznih enot, toda v vsakem omrežju obstaja prelomna točka, pri kateri se sposobnost delovanja poslabša do neuporabnosti. To se lahko kaže kot bolezen ali izguba funkcije, kar je pogosto težko odpraviti. Iz tega razloga je pomembno preučevati pojave takih kolektivnih okvar, ki sledijo postopni disfunkciji posameznih gradnikov, da bi lahko sprejeli ukrepe za njihovo preprečitev. Na področju dinamičnih sistemov se tovrstni prehodi imenujejo prehod v staranje (ang. aging transition). Temu pojavu se posvetimo tudi v tej magistrski nalogi in najprej prikažemo koncept prehoda v staranje v omrežjih globalno sklopljenih in homogenih oscilatorjev z limitnim ciklom, pri katerih dinamiko posameznih oscilatorjev določa Poincaréjev oscilator. Pokažemo, da se prehodi v staranje v takih omrežjih obnašajo dokaj predvidljivo ter da imata jakost sklopitve in oddaljenost od točke bifurkacije monotono vlogo pri dinamični robustnosti sistema. Nato se osredotočimo na preučevanje kolektivnih okvar v biološko bolj realističnih omrežjih, ki sestojijo iz povezanih ekscitabilnih enot, interakcije med njimi pa izkazujejo lastnosti kompleksnega omrežja. Le-to je heterogeno in ima visoko modularnost in lastnosti mrež malega sveta. Dinamiko posameznih ekscitabilnih elementov določa paradigmatski model FitzHugh-Nagumo, ki se pogosto uporablja za simulacije dinamike električno ekscitabilnih celic. Kot dejavnike za kolektivno odpoved obravnavamo jakost sklopitve, razdaljo od točke bifurkacije in poleg tega še različne strategije staranja. Ugotovimo, da pri srednjih jakostih sklopitve omrežje ostane globalno aktivno najdlje, kadar se v omrežju najprej deaktivirajo vozli z velikim številom povezav. To se dobro ujema s predhodno objavljenimi rezultati. Ti so pokazali, da so lahko, predvsem pri šibki sklopitvi, omrežja oscilatorjev zelo občutljiva na ciljno deaktivacijo vozlov z majhnim številom povezav. Toda naše podrobne analize pokažejo, da najučinkovitejša strategija za doseganje kolektivne odpovedi ni le nemonotono odvisna od jakosti sklopitve, temveč je odvisna od sovisnega vpliva jakosti sklopitve in oddaljenosti točke bifurkacije, ki kroji raven stabilnosti oscilatornega režima. V magistrski nalogi tako podamo celovit opis dejavnikov kolektivne odpovedi v ekscitabilnih omrežjih, kar vodi do globljega razumevanja okvar v takih sistemih.
Keywords: prehod v staranje, oscilatorji z limitnim ciklom, ekscitabilni oscilatorji, kompleksno omrežje, bifurkacija, globalna aktivnost.
Published in DKUM: 28.09.2023; Views: 540; Downloads: 21
Full text (2,84 MB) |
