| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Možnosti delovanja detektivov na področju bagatelne kriminalitete
Benjamin Kocbek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu so bile raziskane možnosti delovanja zasebnih detektivov na področju bagatelne kriminalitete. Tema naloge ima dva ključna elementa, in sicer zasebni detektivi, ki v Sloveniji delujejo kot gospodarska dejavnost v zasebnem sektorju in bagatelna kriminaliteta, s katero označujemo lažja kazniva dejanja. Med samo izdelavo naloge so bile z viri in raziskovalnim delom raziskane možnosti povezave med tema dvema elementoma. V Sloveniji bagatelno kriminaliteto odkriva, preprečuje in preiskuje policija. Ta zbere dokazno gradivo in vse, kar bi lahko pomagalo državnim tožilcem pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj. Policija pa mora za večjo učinkovitost pri odkrivanju kriminalitete sodelovati z zasebno varnostnimi službami in zasebnimi detektivi, ki v sklopu svojega dela večkrat zasledijo kaznivo dejanje, o katerem morajo poročati policiji.
Keywords: diplomske naloge, bagatelna kriminaliteta, zasebni detektivi, detektivska dejavnost, kazenski pregon
Published: 04.05.2021; Views: 65; Downloads: 15
.pdf Full text (735,92 KB)

2.
Gospodarska kriminaliteta v Sloveniji od leta 2008 do 2018
Bojan Lampreht, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pri gospodarski kriminaliteti je posredno oziroma neposredno povzročeno največ škode državi in gospodarskim subjektom kot so banke, podjetja in ostalim deležnikom, ki soustvarjajo kapital. Od pojava globalizacije dalje se gospodarska kriminaliteta zelo hitro razvija. Zaradi njene pojavne oblike, ki je zakrita v svoje vsakdanje delovanje, pa jo je zelo težko odkriti. Vse bolj se kriminaliteta pojavlja in razvija preko tehnologije in računalnikov oziroma spleta. Poseben poudarek ima spletno poslovanje. Za uspešno odkrivanje in spopadanjem s to kriminaliteto je potreben dober sistem, organizacija in znanje državnih organov in institucij, ki se spopadajo z gospodarsko kriminaliteto. Da do nje pride obstaja kar nekaj razlogov in sicer: težnja po več oziroma pohlep ali pa zgolj izraba položaja v organizaciji in neurejen nadzor nad delom posameznikov. Kar pa se po navadi pokaže šele pri menjavi vodstvenega kadra. To še posebej velja za banke, saj ne želijo priznati krivde, dokler se vodilni kader ne zamenja in takrat odkrijejo napake oziroma goljufije. Ker se zadnja leta v Sloveniji gospodarska kriminaliteta vse bolj pojavlja, se je v zadnji letih ustanovilo kar nekaj posebno specializiranih skupin za odkrivanje in preprečevanje gospodarske kriminalitete. Med njih spadata Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Specializirano državno tožilstvo, ki je pristojno za pregon hujših kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Policija se vse bolj usmerja na področje preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalitete, pri čemer je posebna pozornost namenjena sodelovanju z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami pri odkrivanju gospodarske kriminalitete. Policija je skozi leta zaposlila dodatne strokovnjake na področju gospodarske kriminalitete. Od leta 2014 je policija še posebno pozorna na delovanje bančnega sektorja in finančnih preiskav, katero število se od 2010 vse bolj povečuje. Policija je za eno izmed rešitev z banko podpisala sporazum o sodelovanju. Sistemske izboljšave pri obravnavanju premoženjske koristi, so prispevale k večji uspešnosti odkrivanja in preiskovanja tovrstne kriminalitete.
Keywords: diplomske naloge, korupcija, pranje denarja, boj proti gospodarski kriminaliteti, pregon, forenzika
Published: 31.07.2019; Views: 314; Downloads: 67
.pdf Full text (786,47 KB)

3.
Karteli in aktivnosti varuhov konkurence pri njihovem preganjanju
Matic Hren, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Prosti trg, ki temelji na konkurenčnosti in pravičnosti, je eden izmed pogojev za družbeni napredek. V sodobni družbi so pogost pojav kartelni dogovori, z namenom povečevanja dobička in tržne moči, ki onemogočajo pravično delovanje trga in zvišujejo cene dobrin. V večini držav so kartelni dogovori prepovedani, preganjajo pa jih varuhi konkurence. Iz tega vidika izhaja tudi naše raziskovalno delo, ki proučuje, v kakšnih okoliščinah nastajajo karteli, kateri dejavniki vplivajo na uspešno delovanje kartela in kakšne posledice imajo karteli za družbo. V tem diplomskem projektu so predstavljene oblike konkurence, povezane s kartelnimi dogovori in aktivnosti varuhov konkurence pri preganjanju kartelov in monopolnih praks. V našem diplomskem projektu smo potrdili obe hipotezi, ki se nanašata na učinkovitost pregona kartelnih praks in zagotavljanja konkurenčnosti v Združenih državah Amerike in Evropske unije. Pri potrjevanju hipotez smo pojasnili tudi bistvene razlike med protimonopolno politiko omenjenih gospodarskih območij.
Keywords: karteli, kartelno dogovarjanje, protimonopolna politika, konkurenca, pregon, tržna moč
Published: 18.12.2017; Views: 595; Downloads: 110
.pdf Full text (1,40 MB)

4.
PRAVNA UREDITEV ODPRTEGA MORJA
Denis Luthar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: S pojavom globalizacije je odprto morje postalo osnovni povezovalni člen vseh narodov sveta. Velika večina transporta dobrin v svetovni trgovini poteka po morskih poteh. Na njem se izvajajo tudi posamezne turistične in druge zabavne aktivnosti kot so križarjenje, jadranje, potapljanje itd. Odprto morje, kot pomemben vir prehrambene industrije ter ostalih ekonomskih disciplin, državam nudi široka območja za ribolov in drugačne oblike izkoriščanja svojih naravnih bogastev. Zaradi iskanja naravnih virov, kot so nafta in zemeljski plin, države na njem gradijo umetne otoke, naftne ploščadi in druge objekte. Predstavlja tudi pomembno sredstvo komunikacije, na morskem in oceanskem dnu pa se za ta namen polagajo podmorski kabli in cevovodi. Z razvojem tehnologije je odprto morje postalo tudi dostopnejše za znanstveno raziskovanje. Največje težave pa pri dejavnostih na odprtem morju predstavljajo prekomerno izkoriščanje živih bogastev, onesnaženje, poseganje v občutljive morske ekosisteme in življenjsko okolje ogroženih živalskih vrst ter nekatere vrste kaznivih dejanj, med katerimi je najbolj problematično piratstvo. Zaradi vsega navedenega je izrednega pomena, da so pravice in obveznosti držav v odnosu do odprtega morja natančno določene s predpisi mednarodnega prava. S pravili mednarodnega značaja in primernim mehanizmom za reševanje sporov se tako zagotavlja svetovni red in mir. Odprto morje je objekt mednarodnega prava, s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 pa je določen njegov pravni položaj, ki narekuje šest osnovnih svoboščin. Med njimi so pravica svobodne plovbe, pravica preletanja, svobodno polaganje podmorskih kablov in cevovodov, pravica do gradnje umetnih otokov in drugih objektov, upravičenje do svobodnega ribolova ter pravica do znanstvenega raziskovanja. Izvajanje naštetih svoboščin pa ne sme ovirati interesov drugih držav. Uporaba odprtega morja je omejena za miroljubne namene, upravičeni subjekti pa si ne morejo veljavno prilaščati njegovih delov. Konvencija v okviru pravice o svobodni plovbi določa tudi obveznosti držav v zvezi z registracijo ladij in uporabo državne zastave. Nadalje Konvencija prepoveduje kazniva dejanja piratstva, transporta sužnjev, prometa z drogami in nepooblaščenega radijskega oddajanja na odprtem morju ter natančno opredeljuje pravico do zasledovanja v primeru lova na kriminalce. Države poziva k sodelovanju in jih obvezuje k sprejemanju ukrepov za ohranjanje živih bogastev odprtega morja ter ukrepov za varovanje morskega okolja. V nalogi je opredeljen pravni okvir, v katerem so zajete najpomembnejše pravne značilnosti odprtega morja, splošna načela in določbe ter posamezne pravice in obveznosti držav iz glavnih področij njegove uporabe. Predstavljeno je tudi Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo kot poglavitni organ odločanja v sporih v zvezi z uporabo in razlago mednarodnopravnih določb odprtega morja. Z obravnavo izbranih primerov iz njegove prakse je natančneje razložena vsebina nekaterih načel in splošnih določb.
Keywords: pomorsko mednarodno pravo, odprto morje, režim odprtega morja, ohranjanje in gospodarjenje z živimi bogastvi odprtega morja, znanstveno raziskovanje, varovanje in ohranjanje morskega okolja, pregon piratov, UNCLOS, ITLOS
Published: 07.07.2015; Views: 1764; Downloads: 458
.pdf Full text (1,68 MB)

5.
Kazenski pregon storilcev ekološke kriminalitete v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nina Gorše, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava kazenski pregon storilcev ekološke kriminalitete v Republiki Sloveniji. S soočanjem z novimi, pogostejšimi in nevarnejšimi kaznivimi dejanji zoper okolje, prostor in naravne dobrine se potreba po učinkovitejšem in doslednejšem kazenskem pregonu veča. Zanimalo nas je kakšno je stanje na tem področju v Sloveniji. Za potrebe pisanja diplomske naloge smo analizirali sekundarne vire (knjige, članke in zakone), ki govorijo o kazenskem pregonu in njegovih udeležencih. Potrebne podatke o zaznanih, preiskanih kaznivih dejanjih ter o načinu končanja kazenskega postopka, smo pridobili na statističnem uradu RS, v letnih poročilih Vrhovnega državnega tožilstva, ter v poročilih slovenske policije o kriminaliteti. Pri analiziranju zbranih podatkov smo se osredotočili na obdobje od leta 2005 do 2012. Čeprav smo ugotovili, da je stanje na področju kazenskega pregona storilcev ekološke kriminalitete v Republiki Sloveniji boljše kot smo si predstavljali, pa so nekatere spremembe le potrebne. Ena izmed teh je večja ozaveščenost ljudi o nevarnosti tovrsnih kaznivih dejanj ter vzpodbujanje k prijavljanju kakršnih koli sprememb v okolju. Tako bo večja verjetnost, da bodo kazniva dejanja pravočasno odkrita, sledovi in storilci hitreje najdeni ter tako kazenski pregon uspešnejši.
Keywords: ekološka kriminaliteta, storilci, preiskovanje, kazenski pregon, Slovenija, diplomske naloge
Published: 03.11.2014; Views: 1146; Downloads: 137
.pdf Full text (419,52 KB)

6.
PRESOJA ZNAČILNOSTI KAZNIVIH DEJANJ S PODROČJA GOSPODARSKE KRIMINALITETE
Gregor Babšek, 2014, master's thesis

Abstract: Izhodišče delovanja podjetja so cilji, ki izhajajo iz smotrov in razvojne zamisli upravljavcev podjetja. Temeljni cilj vsakega podjetja je ustvarjanje dobička in izkoriščanje poslovnih priložnosti v okolju in znotraj podjetja. Koncept poslovnih priložnosti, ki jih posamezniki ali organizirane skupine v podjetjih ali v njihovem okolju iščejo, ustvarjajo ali izrabljajo, je lahko zakonit, kot tudi nezakonit. Če priložnost obstaja, potem postavlja ljudi pred odločitve, ki jih najverjetneje ne bi bilo, če ne bi bilo priložnosti. Torej priložnost ustvarja številne možnosti za kaznivo dejanje. Glede na neenakomerno porazdelitev blagostanja in neenakost v družbenem sistemu države, pa imamo ljudje različne priložnost, ne le za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, ampak tudi za nezakonito prilaščanje dobrin (Štager 2008, 2). Živimo v času, v katerem imata kriminaliteta in kazensko pravosodje pomembno vlogo v različnih segmentih družbenega življenja. Gospodarska kriminaliteta je pojav, ki se kvantitativno in kvalitativno spreminja. Njene pojavne oblike so odvisne od družbenega in gospodarskega sistema v katerem se pojavljajo, od veljavne zakonodaje, razvoja novih tehnologij in drugih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje (UNP, 10). Gospodarski kriminal je že od nekdaj spremljajoč položaj civilizacijskega razvoja, ki škodljivo vpliva na njegove ekonomske pridobitve in dosežke. Nenehno naraščanje in vedno nove oblike gospodarskega kriminala imajo za posledico visoko raven zahtevnosti in zapletenosti postopkov njegovega odkrivanja in obvladovanja. Značilnost gospodarskega kriminala je njegovo neprestano spreminjanje in razvoj (Železinger 2008, 8). Gospodarska kriminaliteta je družbeno škodljiv pojav, ki povzroča neželene posledice na gospodarskem in socialno-družbenem področju. Gospodarski kriminal lahko opišemo kot moralno-etično, poklicno, deviantno in kriminalno vedenje posameznikov, iz določenih, navadno višjih plasti družbe. Gospodarska kriminaliteta je odraz stabilnosti in nestabilnosti političnega in ekonomskega ustroja družbe; ta negativni pojav, ki ogroža socialno varnost ljudi, pa se širi zlasti v obdobjih temeljnih družbenih sprememb oz. reform (Trivunović 2010, 3). Gospodarski kriminal je poleg klasičnih kaznivih dejanj proti premoženju, najpogostejša oblika kriminala. Prisotnost gospodarskega kriminala povzroča posameznikom, podjetjem in državi ogromno finančno škodo in posredne stroške, ki se jih v večini primerov ne da izmeriti. Tovrstna kazniva dejanja pa sočasno pri državljanih vzbujajo strah in odtujenost, dvigujejo zavarovalne premije in davke, povzročajo pa tudi rast nezaupanja v gospodarstvo, pravosodni sistem in državo kot celoto. Največja nevarnost, ki jo predstavlja gospodarski kriminal pa je, da se z zaslužkom, pridobljenim v nezakonitih poslih, financirajo zakoniti posli, s čimer se širi moč in vpliv nezakonite dejavnosti, ki sočasno začne predstavljati konkurenčno prednost v primerjavi s povsem zakonitim poslovanjem (Praznik 2011, 9). V Republiki Sloveniji organi pregona zadnja leta neposredno ugotavljajo vse večjo posredno in neposredno premoženjsko škodo, ki jo tovrstni kriminal povzroča, v primerjavi s preteklostjo se veča tudi protipravno pridobljena premoženjska korist osumljencev oz. storilcev. Smiselno pa je opozoriti, da je zmanjšanje gospodarskega kriminala mogoče le ob učinkovitem nadzoru, omejevanju in preprečevanju le-tega (Praznik 2011, 10).
Keywords: gospodarska kriminaliteta in zakonodaja; subjekti in žrtve gospodarske kriminalitete; odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje gospodarske kriminalitete; organi za odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje, pregon in preprečevanje gospodarske kriminalitete; odškodninska odgovornost poslovodstva; statistika in primeri gospodarske kriminalitete.
Published: 15.10.2014; Views: 1385; Downloads: 311
.pdf Full text (2,21 MB)

7.
Policisti kot storilci prekrškov in kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mitja Pelcl, 2012, undergraduate thesis

Abstract: S kriminaliteto se vsakodnevno srečujemo v vseh državah sveta. Poleg splošne, gospodarske in organizirane kriminalitete je še posebej potrebno izpostaviti in opozoriti na kriminaliteto modrih ovratnikov. Gre namreč za nezakonita ravnanja policistov, ki v bistvu sploh niso redka. Tukaj mislimo predvsem na prekrške, čeprav ne izostajajo tudi (hujša) kazniva dejanja, ki pa se vendarle dogajajo v nekoliko manjši meri. Znano je torej, da policija po eni strani predstavlja zakon, po drugi strani pa ga tudi krši. Poleg policijskega nasilja, korupcije itd. štejemo tudi nezakonita ravnanja policistov med deviantne ali odklonske pojave. Dejavniki oziroma vzroki, ki vplivajo na tovrstno odklonsko vedenje ali reagiranje policistov, so različni in jih ne gre poenostavljati. Med njimi je vsekakor tudi stres, kajti služba policista zna biti dandanes zahtevnejša, kot se to morda zdi na prvi pogled: tukaj so prisotni pritiski nadrejenih; venomer so na očeh javnosti, ki pričakuje policista in njegovo vedenje v brezhibni luči; zakonodaja se pogosto spreminja itd. Prav tako je potrebno poudariti, da se v izrednih okoliščinah, v krizni situaciji, ko ni veliko časa za preudaren razmislek, lahko zgodi, da vede ali nevede ravna policist nezakonito, čeprav tega ni nameraval. Dejstvo je, da so tudi policisti samo ljudje in da je v prihodnosti vendarle zastonj pričakovati, da se ne bi možje v modrem nikoli več znašli na drugi strani zakona. Kljub temu si policija mora prizadevati, da do takšnih neodgovornih ravnanj, ki lahko nosijo daljnosežne posledice, sploh ne bi prišlo. Ne samo, da nezakonita ravnanja policistov mečejo slabo luč na policijo, ampak obenem vzbujajo dvom v pravno državo in slabšajo odnos ter zaupanje s strani državljanov. Da bi bilo takšnih ravnanj policistov čim manj, je potrebna že ustrezna kadrovska politika, ki nepristransko in brez izjem skozi več različnih sit sprejema le najboljše kandidate, katere je nato treba tudi na primeren način usposobiti in izobraziti. Če pa se vendarle dogodi, da policist ravna v nasprotju z zakonom, je zelo pomembno, da takšno dejanje ne ostane prikrito, neraziskano in nekaznovano. K temu pa lahko pripomoremo tudi državljani z dobrim poznavanjem in zavedanjem svojih pravic.
Keywords: policija, policisti, storilci, prekrški, kazniva dejanja, kazenska odgovornost, notranje preiskave, pregon uradnih oseb, človekove pravice, diplomske naloge
Published: 18.12.2012; Views: 1937; Downloads: 342
.pdf Full text (3,09 MB)

8.
KIBERNETSKI KRIMINAL
Nuša Trstenjak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj informatike in informacijsko-komunikacijskih tehnologij je pripeljal do vsakodnevne uporabe kibernetskega prostora in kritične odvisnosti sodobnega človeka od omenjenih tehnologij ter vsebin, ki so največkrat dostopne ves čas. Ker se je veliko dejavnosti preneslo iz resničnega sveta v kibernetski prostor, se je temu prilagodila tudi kriminaliteta. Njeni prvi začetki so bili poizkusi posameznikov dokazati, da je vdor v sodobne informacijske sisteme mogoč; z razvojem sistemov in tehnologij ter omenjeno selitvijo dejavnosti, pa so kibernetski prostor hitro odkrile tudi kriminalne skupine. Te so ponujene možnosti najprej uporabljale zgolj za medsebojno komunikacijo, kasneje pa so začele izvajati kazniva dejanja tudi v kibernetskem prostoru. Nadaljnji razvoj je pokazal, da je kibernetski prostor odlično mesto za prenos drugih dejavnosti iz resničnega sveta in da je tu izvajanje določenih vrst kriminalitete celo enostavnejše. Zagotovljena je večja anonimnost, kazniva dejanja se težje odkrivajo in preganjajo. Vzrok tega so globalna naravnanost kibernetskega prostora, nedorečenost pravnih norm in možnost prenosa nelegalnih dejavnosti v dele sveta, kjer so te dovoljene ali pa se storilci tam preprosto ne preganjajo. V diplomski nalogi sem s pomočjo opisne in primerjalne metode razložila problematiko definiranja kibernetske kriminalitete, najpogostejše zlorabe, ki se dogajajo na internetu ter opisala storilce teh zlorab – hekerje. Nadalje sem na kratko razložila pravne vire, ki obravnavajo kibernetsko kriminaliteto, predstavila pojavne oblike kibernetskega kriminala po slovenski kazenski zakonodaji in na koncu predstavila digitalne dokaze, ki so ključnega pomena za kazenski pregon kibernetskega kaznivega dejanja.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, hekerji, kazenski pregon
Published: 17.12.2012; Views: 3665; Downloads: 621
.pdf Full text (515,00 KB)

9.
Ocene in stališča policistov do dela Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu : magistrsko delo
David Smolej, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Slovenska policija je organizirana hierarhično v treh nivojih. Vrh policije sestavlja generalna policijska uprava, srednji nivo policijske uprave, na dnu pa se nahajajo policijske postaje. Na vseh stopnjah organizacije policisti za dosego zakonsko določenih nalog izvajajo tudi represivne oblike policijskega dela, ki pa morajo biti v skladu s pravnimi akti in spoštovanjem človekovih pravic. Če policisti pravice državljanov kršijo, se ti lahko pritožijo na policijo, kjer nadalje steče pomiritveni postopek pri vodji organizacijske enote, v določenih primerih pa se pritožba obravnava na seji senata. Če so kršitve policistov hujše in imajo znake kaznivega dejanja ter je izražena volja oškodovanca, pa zoper policista steče predkazenski postopek. Do leta 2007 so bile za preiskovanje teh kaznivih dejanj pristojne službe notranje zaščite v policiji. Takšna ureditev je dajala videz nepristranskosti, kar je z nekaterimi odločbami potrdilo več sodišč. Zato je bil ustavljen današnji Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu (v nadaljnjem besedilu Posebni oddelek), ki neodvisno od policije in vlade preiskuje vsa kazniva dejanja, ki jih storijo uradne osebe s pooblastili policije v predkazenskem postopku. Ker nas je zanimalo, kakšne so ocene in stališča policistov do njihovega dela, smo med 440 policisti na območju Republike Slovenije opravili empirično raziskavo. Ugotovili smo, da so policisti najbolj zadovoljni z odnosom policistov na Posebnem oddelku, nekoliko manj pa z njihovimi interpersonalnimi kompetencami. Toda ugotovili smo tudi, da tisti, ki so interpersonalne kompetence ocenili visoko, tudi bolj intenzivno opravljajo naloge policije po končanem postopku. Policisti, ki so bili osumljeni kaznivih dejanj, so dokaj zadovoljni s potekom postopka. Vsi policisti pa ocenjujejo, da zmerno intenzivno opravljajo naloge policije tudi v času, ko so v postopku na Posebnem oddelku.
Keywords: policija, policisti, policijsko delo, pritožbe, pritožbeni postopek, pregon uradnih oseb, stališča, analize, magistrska dela
Published: 30.05.2012; Views: 2028; Downloads: 469
.pdf Full text (581,29 KB)

10.
RAZLIKOVANJE MED DAVČNIM IZOGIBANJEM, DAVČNIM ZAOBIDENJEM IN DAVČNO ZATAJITVIJO V DAVČNEM IN KAZENSKEM PRAVU
Jože Kozina, 2011, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge bom predstavil osnovne značilnosti treh modalitet davčnega izmikanja, in sicer davčno izogibanje, davčno zaobidenje in davčno zatajitev. Glede na to, da so prehodi med njimi v vsakodnevni davčni praksi običajno zelo zastrti in nedefinirani bom poskušal na podlagi praktičnih primerov izpostaviti in ponazoriti tiste opredelilne elemente, ki so za vsako izmed njih najbolj tipični in s tem tudi prepoznavni. Strokovno pravilno, pravno argumentirano in čimbolj predvidljivo umeščanje konkretnih davčno dejanskih stanov iz davčnega vsakdana, je ključnega pomena tako z vidika pravne varnosti samega davčnega zavezanca kot tudi z vidika tistih subjektov, ki so z določitvijo njegove vsakokratne davčne obveznosti in umestitvijo njegovih siceršnjih ravnanj, usmerjenih v njihovo izmikanje, tako ali drugače neposredno povezani. Da bi bile njihove tovrstne odločitve čimbolj pravilne, zakonite in pravočasne, izpostavljam tudi izjemno velik pomen poznavanja za strokovno pravilen opis potrebnih zakonskih in dejanskih gradnikov davčno kaznivega dejanja, ki bi se morali zrcaliti v vsakokratnih kazenskih ovadbah davčnega organa in policije oziroma obtožnih aktih državnega tožilca.
Keywords: davčno izmikanje, davčno izogibanje, davčno zaobidenje, kaznivo dejanje davčna zatajitev, korporacijski davek, davek na dodano vrednost, dohodnina, davčni zavezanec, kazenaki pregon, opis kaznivega dejanja
Published: 11.05.2011; Views: 3524; Downloads: 888
.pdf Full text (1,09 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica