| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
UČENCI PETEGA RAZREDA BEREJO NEUMETNOSTNO BESEDILO IN GA RAZČLENIJO
Eva Thaler, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V šoli je za usvajanje znanja še vedno najučinkovitejše sredstvo branje. Učenci se vsakodnevno znajdejo v »poplavi« novih informacij, zato je zanje najpomembneje, da znajo te informacije učinkovito shraniti v njihovo že obstoječo shemo. Učiteljeva naloga je, da raven razumevanja pri učencih preverja s pomočjo vprašanj nižje ter višje ravni. Razumevanje je aktiven proces, pri katerem učenci interpretirajo prebrano gradivo glede na predznanje, njihove izkušnje ter besedni zaklad. Predznanje in besedni zaklad sta ključnega pomena za dobro razumevanje prebranega in sta pogoj za nadaljnje lažje nadgrajevanje znanja. Za učinkovito učenje je pomembno tudi dobro poznavanje različnih bralnih strategij, katere bralcu omogočajo lažjo zapomnitev ter uporabo novih informacij. Pojmovna mapa je ena od učinkovitih bralnih metod, ki s svojo posebno grafično strukturo omogoča bralcu lažjo zapomnitev novih pojmov ter širjenje besednega zaklada. Uporabljena je lahko kot dejavnost pred branjem, med branjem ali po branju. Namen diplomskega dela je ugotoviti razliko v pravilnosti gradnje pojmovne mape ter razumevanju prebranega besedila med učenci dveh petih razredov. V enem razredu so učenci spoznali pojmovno mapo že v 4. razredu in jo v 5. le še nadgradili s pomočjo učnega gradiva. V drugem razredu pa uporabljajo učenci drugo gradivo, v katerem se gradnja pojmovne mape ne pojavlja.
Keywords: Bralno razumevanje, predznanje, besedni zaklad, ravni razumevanja, bralne strategije, pojmovna mapa.
Published: 01.10.2009; Views: 2948; Downloads: 465
.pdf Full text (3,53 MB)

2.
VPLIV PREDZNANJA NA ZAČETNO BRANJE IN PISANJE
Tadeja Forjan, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Otroci se, z uvedbo devetletne osnovne šole, že precej zgodaj seznanijo z opismenjevanjem. V šoli razvijajo vse štiri komunikacijske sposobnosti, to so poslušanje, govorjenje, branje in pisanje, ki sem jih opisala v svojem teoretičnem delu. V prvem razredu predvsem poslušajo in govorijo, začnejo pa že raziskovati in spoznavati možnosti pisnega sporazumevanja. Učenci so med seboj zelo različni in od intelektualnih sposobnosti, motivacije in še mnogo drugih dejavnikov je odvisno, s kakšnim predznanjem vstopijo v drugi razred, kjer se začne sistematično opismenjevanje. Učiteljevo poznavanje učenčevega predznanja je pomembno, saj lahko tako individualizira pouk in spremlja napredek vsakega posameznika. V svojem empiričnem delu sem preverila predznanje učencev dveh drugih razredov na začetku šolskega leta in njihov napredek po nekaj mesecih. Individualni napredek učencev sem preverila s pisanjem po nareku in branjem neumetnostnega besedila z razumevanjem. Rezultate preverjanja predznanja, klasifikacije napak nareka in razumevanja prebranega besedila sem prikazala v tabelah. Obravnavala sem dva razreda, ki se bistveno ne razlikujeta, saj v obeh učitelja uporabljata analitično-sintetično metodo opismenjevanja. Kljub temu sem želela ugotoviti, če se razreda med sabo razlikujeta, zato sem na koncu z grafi prikazala še primerjavo med a in b razredom.
Keywords: opismenjevanje, predznanje, branje, razumevanje prebranega, pisanje, narek
Published: 01.10.2009; Views: 2663; Downloads: 410
.pdf Full text (1,31 MB)

3.
UČENCI TRETJEGA RAZREDA POSLUŠAJO NEUMETNOSTNO BESEDILO IN GA UREDIJO V POJMOVNO MAPO
Tjaša Tomanič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Učenci se že v osnovni šoli znajdejo sredi kopičenja podatkov in raznih znanj z različnih področij. Veliko preberejo v revijah, knjigah in učbenikih, vidijo ter slišijo po televiziji in predvsem veliko izvedo preko uporabe spleta. Vse to znanje in informacije si lahko uredijo pregledno ter iz njega izluščijo ključne besede in bistvene podatke s pomočjo raznih učnih strategij, katerih jih morajo naučiti učitelji. Predznanje in besedni zaklad sta ključnega pomena za dobro razumevanje prebranega ter sta pogoj za nadaljnje lažje nadgrajevanje znanja. Pojmovna mapa je ena od učinkovitih bralnih metod, ki s svojo grafično strukturo omogoča bralcu lažjo pomnjenje novih pojmov ter širjenje besednega zaklada. Z njo si učenec osveži svoje predznanje ter ga prikliče iz spomina, vanjo vgradi nove ključne informacije ter nato pregledno uredi, da se lažje znajde med zapiski in uči. Namen naloge je bil preveriti, kakšna bo razlika med številom bistvenih podatkov in ključnih besed pri dveh skupinah učencev tretjega razreda. Uporabljeni sta bili deskriptivna in eksperimentalna metoda. Raziskava je primerjala pojmovne mape, ki so nastale ob dveh preverjanjih (v časovnem razmaku enega meseca) po treh poslušanjih posnetka neumetnostnega besedila v skupini A, ki uporablja gradivo z uporabo pojmovne mape, in v skupini B, ki takih gradiv ne uporablja. Potrjena je bila hipoteza, da bodo uspešnejši učenci skupine A, ki so uporabljali didaktično gradivo, ki vsebuje pojmovno mapo. Ob obeh preverjanjih se je potrdilo tudi predvidevanje, da bodo učenci največ zapisali po prvem poslušanju posnetka.
Keywords: Pojmovna mapa, ključne besede, bistveni podatki, bralne strategije, predznanje, poslušanje z razumevanjem, poslušanje neumetnostnega besedila
Published: 08.07.2010; Views: 2165; Downloads: 198
.pdf Full text (1,37 MB)

4.
VPLIV SMUČARSKEGA PREDZNANJA, GIBALNIH SPOSOBNOSTI IN TELESNIH ZNAČILNOSTI OTROK NA NAPREDEK PRI UČENJU ALPSKEGA SMUČANJA
Maruša Žgank, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi Vpliv smučarskega predznanja, gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti otrok na napredek pri učenju alpskega smučanja je v teoretičnem delu nekaj besed iz literature namenjenih predstavitvi gibalnih značilnosti otrokovega razvoja, pomenu telesne aktivnosti in individualnih značilnosti otrok. Opisana je začetna šola smučanja in pomen zimovanja za mlajše otroke ter pomembnost strokovnega pristopa. Osnovna naloga diplomske naloge je zajeta v samem naslovu diplome. V empiričnem delu so zajeti rezultati testiranja otrokovih gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti 14 dni pred odhodom na zimovanje ter rezultati testiranja terenskega smučanja prvi in zadnji dan zimovanja. Analizirani so rezultati napredovanja otrok glede na smučarsko predznanje, gibalne sposobnosti in telesne značilnosti, ter rezultati napredovanja po spolu. Prišli smo do zaključka, da so otroci s smučarskim predznanjem slabše napredovali od otrok brez smučarskega predznanja ter da gibalne sposobnosti in telesne značilnosti ne vplivajo na otrokov napredek pri učenju alpskega smučanja.
Keywords: šola smučanja, gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, smučarsko predznanje, zimovanje, otrokov razvoj.
Published: 01.07.2011; Views: 2009; Downloads: 258
.pdf Full text (933,30 KB)

5.
NAPREDEK UČENCEV V RAZUMEVANJU BISTVENIH PODATKOV PRI BRANJU NEUMETNOSTNEGA BESEDILA V TRETJEM RAZREDU
Martina Kučej, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Branje in razumevanje besedila je ena izmed temeljnih vsebin pouka v osnovni šoli. Znati brati, še ne pomeni nujno prebrano tudi razumeti. Za razumevanje prebranega potrebujemo veliko več kot dekodiranje ali prepoznavanje tiskanih oziroma pisanih simbolov – črk, besed ali besednih skupin. Pomembno je, da bo bralec za črpanje potrebnih informacij iz besedila porabil čim manj bralne energije in časa. Za učinkovito branje oziroma učenje je torej potrebno tudi poznavanje učinkovitih bralnih strategij, ki bralcu omogočajo laţjo zapomnitev ter uporabo novih informacij. Med pomembnejše strategije v šoli uvrščamo makrostrukturne strategije, ki so usmerjene v predelavo bistva, glavnih misli v besedilu, in mikrostrukturne strategije, ki so usmerjene v predelavo podrobnosti. Med pomembne aktivnosti pri uporabi številnih strategij spada tudi označevanje oziroma podčrtovanje gradiv, še posebej bistvenih informacij. Učenci pri podčrtovanju uporabljajo različne pristope. Nekateri podčrtujejo zelo malo, drugi preveč in spet tretji podčrtujejo načrtno in sistematično. Učence dobro izurimo v določanju bistvenih in ključnih besed ter seznanimo z uporabo pojmovne mape. To je metoda, s katero lahko aktiviramo bralčevo predznanje in pridobimo novo znanje iz prebranega besedila. V svojem empiričnem delu sem preverila predznanje učencev dveh različnih tretjih razredov pred branjem neumetnostnega besedila. S podčrtovanjem bistvenih podatkov prebranega neumetnostnega besedila sem proučevala učenčevo razumevanje prebranega in s tem, koliko so si zapomnili vsebino. V obdobju štirih mesecev sem z učenci eksperimentalnega razreda obravnavala in utrjevala različna neumetnostna besedila z namenom, da bi bolje znali izluščiti bistvene podatke iz besedila in posledično s tem tudi bolje razumeli prebrano besedilo, kot učenci kontrolnega razreda, kjer poudarka na tem ni bilo.
Keywords: Predznanje, bralne učne strategije, podčrtovanje bistvenih podatkov, razumevanje prebranega, pojmovna mapa.
Published: 21.12.2011; Views: 3659; Downloads: 373
.pdf Full text (2,22 MB)

6.
Formativno spremljanje kot oblika preverjanja znanja
Nastja Bat, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK V diplomskem delu so predstavljene temeljne značilnosti programa formativnega spremljanja razvoja učenca, ki izostreno spremlja slehernega učenca ob pomoči in povratni informaciji učitelja za doseganje optimalnega rezultata učenca, primernega njegovim realnim zmožnostim. V teoretičnem delu izvemo o samem programu formativnega spremljanja, ki se ukvarja z močnimi in šibkimi predznanji, z zagotavljanjem stika med učnimi stopnjami za dosego ciljev in z aktualnim povratnim informiranjem za oblikovanje dosežka. Predstavljene so avtentične oblike dela in pojasnjeni različni spoznavni stili, s katerimi se učitelj srečuje pri poučevanju. Kot eno izmed temeljnih oblik uvajanja formativnega spremljanja predstavlja portfolio, ki omogoča sprotno spremljanje posameznega učenca. Teoretični del vključuje tudi značilnosti take vrste uvajanja preverjanja v različnih državah po svetu. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljen izbor samega problema, torej Kosovelove konstruktivistične pesmi Kons: 4, načrtovanje in izvedba učne ure ter povratna informacija o opravljenem delu. Upoštevana je bila različnost učnih stilov posameznih učencev s pomočjo vprašalnika o učnih stilih, ki je bil predhodno izveden. Prikazano je tudi samostojno delo učencev v okviru učne ure. Vsa opažanja o štirih spremljanih učencih pa so bila tudi zabeležena v portfolio kot povratna informacija.
Keywords: Ključne besede: formativno spremljanje napredka, avtentične oblike dela, povratna informacija, portfolio, predznanje, učni stili, preverjanje znanja, evalvacija.
Published: 26.03.2012; Views: 4766; Downloads: 1388
.pdf Full text (1,35 MB)

7.
POJMOVNA MAPA PRED BRANJEM IN PO BRANJU V DRUGEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Mateja Pleh, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Znano je, da nas branje spremlja vse življenje. Že nerojeni otroci sprejemajo iz okolice in zaznavajo razne zvoke in glasove. Z leti, ko vstopijo v predšolsko in šolsko obdobje, se začne učenje branja in kasneje učenje s pomočjo branja. Ker pa nas branje spremlja vsak dan in ker velja za sredstvo, s katerim si pridobivamo znanje, je pomembno, da prebrano tudi dobro razumemo. Na bralno razumevanje vplivata besedni zaklad in predznanje vsakega posameznika. Da si prebrano lažje zapomnimo, je treba poznati tudi nekatere bralne strategije. Med temi je pojmovna mapa, ki nam pomaga do boljšega razumevanja, širi besedni zaklad, s svojo grafično strukturo pa nam omogoča lažjo zapomnitev podatkov. Pojmovno mapo lahko uporabljamo kot dejavnost pred branjem, med branjem ali po njem. Namen diplomske naloge je bil preveriti in ugotoviti, ali je metodo pojmovne mape smiselno vpeljati že v drugem razredu. Zanimalo me je, kako jo bodo učenci sprejeli, kakšne bodo spremembe. Raziskava je potekala v drugem razredu osnovne šole od aprila 2011 do junija 2011. V tem času so učenci delali s pojmovnimi mapami. Zanimalo me je predvsem, ali se bo bralno razumevanje izboljšalo, kaj bo z zapomnitvijo podatkov in grafičnim prikazom podatkov ter, ali deklice dosegajo boljše rezultate kot dečki. Rezultati so bili izredno pozitivni, vse hipoteze, razen ene, so se izkazale za potrjene. To pripisujem tudi dobremu delu učiteljice, ki je učence naučila izdelovati in uporabljati pojmovne mape.
Keywords: asociacije, predznanje, pojmovna mapa pred in po branju, ključne besede, bralno razumevanje, ravni razumevanja, bralne strategije
Published: 16.05.2012; Views: 2083; Downloads: 154
.pdf Full text (1,50 MB)

8.
STOPNJA PISMENOSTI V 1. RAZREDU
Tjaša Gašper, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Človek postaja pismen skozi daljše časovno obdobje. Od zgodnjega otroštva dalje poteka seznanjanje z branjem in pisanjem spontano in neformalno, saj se otrok srečuje z raznimi napisi ob cestah, v trgovinah, na raznih stavbah ipd. Z vstopom v šolo pa se prične proces formalnega opismenjevanja, ki poteka načrtno in sistematično. Proces učenja branja in pisanja poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, postopke pridobivanja črk, metode opismenjevanja, dejavnike, ki vplivajo na učenčevo uspešnost, in pomen motivacije učenca. Ker se z leti sistem opismenjevanja v šolah spreminja, sem se odločila, da zaradi uvedbe novega učnega načrta izvedem raziskavo v zvezi s stopnjo pismenosti učencev prvega razreda. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati in interpretacija učencev petih mariborskih šol. Preverjanje je potekalo dvakrat, v razmahu štirih mesecev. Zanimalo me, je kakšno znanje imajo učenci glede členjenja besed, zapisa besed, branja in razumevanja prebranega. Zanimal me je njihov individualni napredek. Prikazani so tudi rezultati posameznih šol.
Keywords: začetno opismenjevanje, metode opismenjevanja, predznanje, pisanje, branje, razumevanje branja, 1. razred
Published: 27.03.2013; Views: 1712; Downloads: 260
.pdf Full text (3,31 MB)

9.
Vpliv nekaterih dejavnikov na učinkovitost pisanja učencev
Marija Ropič, 2011, original scientific article

Abstract: V prispevku je osrednja pozornost namenjena aktualnim vprašanjem, ki so povezana s premikom začetka sistematičnega opismenjevanja po analitično-sintetični metodi iz drugega v prvi razred osnovne šole. Študija izhaja iz bojazni, da bo krajše obdobje razvijanja predbralnih in predpisalnih zmožnosti vplivalo na učinkovitost opismenjevanja, zato meri učinek predbralnih in predpisalnih vaj na kakovost pisanja učencev v 1. triletju osnovne šole pri učencih, ki so bili deležni sistematičnega usvajanja predbralnih in predpisalnih zmožnosti, ter pri učencih, ki takih vaj skorajda niso bili deležni. Natančneje: raziskava preverja vpliv vaj za osnove pisanja, vaj za razvoj glasovnega zavedanja in vaj za vidno zaznavanje na učinkovitost pisanja po nareku. Na osnovi opazovanja ugotavljamo, da imajo učenci pred začetkom sistematičnega abecednega opismenjevanja heterogeno predznanje (poznavanje črk, branje, razumevanje branja, pisanje), da se lahko učenci učinkovito opismenijo (kar dokazujejo posamezne kategorije napak) ne glede na različno pripravo učencev na sistematično abecedno opismenjevanje in da so deklice uspešnejše v pisanju po nareku.
Keywords: predznanje, opismenjevanje, pisanje po nareku, napake, kategorije napak, didaktična gradiva
Published: 10.07.2015; Views: 657; Downloads: 67
.pdf Full text (86,80 KB)
This document has many files! More...

10.
Vpliv predznanja na napredek pri začetnem branju v prvih razredih osnovne šole
Hana Krašovec Kumer, 2017, master's thesis

Abstract: Otroci vstopajo v šolo z zelo različnim predznanjem na vseh področjih. Eno teh področij je tudi branje, ki se ga v sklopu opismenjevanja učijo prva tri leta, začnejo pa v prvem razredu osnovne šole. Branje je, kot navaja Pečjakova (1999), interakcija številnih procesov; procese pa določajo različne sposobnosti. Otroci tako vstopajo v šolo z različnim predznanjem branja ali pa ga sploh nimajo. Tako se poraja vprašanje ali je predznanje pogoj, da bodo ti otroci hitreje napredovali pri začetnem branju, ali ne. In prav to je problem, s katerim se želim skozi magistrsko nalogo ukvarjati. Kot navaja Grginičeva (2005) se otroci že v vrtcu ukvarjajo z dejavnostjo branja na različne načine in si s tem pridobivajo predznanje. Otroci v vrtcu spoznavajo simbole pisanega jezika, prepoznavajo, uživajo in se zabavajo ob nesmiselnih zgodbah, rimah, različnih glasovih in besednih igrah, šalah ter pri tem doživljajo zvočnost in ritem, razvijajo predbralne in predpisalne sposobnosti. Knjigo spoznavajo kot vir informacij; knjigo, strip tudi sami ustvarjajo (Grginič, 2005). Po tem bi lahko sklepali, da vsi otroci vstopijo v šolo z neko mero predznanja, vendar vsi vrtca ne obiskujejo. Upravičeno je torej raziskovati, ali je smiselno otroke spodbujati na področju branja že pred vstopom v šolo. Ali so otroci s predznanjem kasneje (po šestih mesecih) uspešnejši v času začetnega opismenjevanja na tem področju ali se zmožnosti branja izenačijo. Za lažje razumevanje empiričnega dela je v teoretičnem delu na začetku opisano, kaj je govorni razvoj, ker je le-ta zelo pomemben, da lahko o branju in opismenjevanju sploh govorimo. Skozi raziskovalne članke na tem področju so v teoriji opisana obdobja govornega razvoja, dejavniki govornega razvoja, kako poteka le-ta v zgodnjem otroštvu, kako je otrokov govorni razvoj povezan z njegovim spolom in izobrazbo staršev, na kakšne načine ga razvijamo in nazadnje je v teoretičnem delu opisano opismenjevanje z raziskovalnim člankom. Govorna kompetentnost malčkov in otrok kot napovednik zgodnje in kasnejše pismenosti. Ko je govorni razvoj otrok razložen, se v teoretičnem delu razloži še pomen pojmov predznanje in predopismenjevanje. Velik pomen ima razlaga dekodiranja; od vprašanja, kaj sploh je dekodiranje, do tega, kako pride pri učencih do prepoznavanja daljših enot. Nadaljuje se s konceptom triletnega opismenjevanja v osnovnih šolah in s pomočjo knjige avtorjev Kordigel in Saksida (1999) je razloženo, zakaj je triletno opismenjevanje v osnovni šoli tako pomembno. V teoriji pa se dotakne tudi prenove bele knjige (2011). Poglavja v teoretičnem delu si sledijo, kot si dejansko sledijo v človekovem razvoju. Do tu je govora o predšolskih otrocih, ko pa se v šoli začne opismenjevanje, pa lahko sčasoma že govorimo o bralnem razumevanju, zato je na tem mestu predstavljen še raziskovalni članek, ki govori o tem. Tako teorija privede do bralnih stopenj, ki so razložene in opisane s pomočjo različnih avtorjev, katerim je vsem skupno, da opisujejo stopnjevanje branja od predšolskega obdobja, ko otroci še ne berejo sami, do učinkovitega branja v zadnjih razredih osnovne šole ali v srednjih šolah. Empiričen del je namenjen raziskavi temeljnega vprašanja naloge, ali torej predznanje učencev vpliva na napredek pri začetnem branju. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja – metoda bivariantne regresije, preučuje se namreč vpliv predznanja na končni rezultat. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev petih osnovnih šol na področju Zavoda za šolstvo Maribor. Podatke smo zbrali s pomočjo testa znanja za učence prvih razredov. Enak test znanja so isti učenci dobili na začetku šolskega leta in v mesecu aprilu istega šolskega leta. Podatki so bili računalniško obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov SPSS.
Keywords: predznanje, branje, začetno branje, bralno razumevanje, opismenjevanje
Published: 08.05.2017; Views: 504; Downloads: 89
.pdf Full text (1,58 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica