Search the digital library catalog

Abstract: Zaznambe, predznambe in maksimalno hipoteko zaradi pripadajočih lastnosti, ki omogočajo varovanje vrstnega reda vpisov v zemljiško knjigo, skupaj označujemo za varovalne stvarne pravice. Od ostalih civilnih pravic jih razlikuje predvsem njihova vsebina vključenega materialnopravnega upravičenja. Značilnosti in posebnosti varovalnih stvarnih pravic se odražajo skozi že uveljavljena načela zemljiškoknjižnega prava, ki predstavljajo temelj za obravnavo predmetnih pravic v okviru te magistrske naloge, in skozi posredno in neposredno povezanostjo s stvarnim pravom, obligacijskim pravom ter drugimi pravnimi področji. Kljub temu da si varovalne stvarne pravice med seboj delijo veliko skupnih lastnosti, ki jih medsebojno povezujejo in preko katerih je mogoče iskati vzporednice, se glede na določene značilnosti tudi medsebojno bistveno razlikujejo. Na medsebojne razlike med posameznimi instituti je mogoče opozoriti v zvezi z dodatnimi predpostavkami, ki so potrebne za njihovo pridobitev, v zvezi z rokom, v katerem jih je treba opravičiti, ter tudi glede na predpostavke za njihovo opravičenje v roku in njihov izbris iz zemljiške knjige. Tako bo na primer pri predlogu za vpis predznambe zadoščala zgolj verjetnost za kasnejšo pridobitev izvedene ali lastninske pravice, pri zaznambi spora, zaznambi izrednega pravnega sredstva in zaznambi izbrisne tožbe pa so predpostavke vezane na spremljajoč oziroma končan sodni postopek, ki predstavlja temeljni razlog za vpis teh varovalnih stvarnih pravic v zemljiško knjigo. V sklopu obravnavanja določene varovalne stvarne pravice je treba pozornost nameniti predvsem razvrščanju znotraj samih predznamb in zaznamb po vnaprej določenih in vzpostavljenih merilih. To nam omogoča ločeno obravnavo, izpostavo relevantnih razlik in iskanje povezav glede na to, proti komur učinkujejo posamezne predznambe in zaznambe, katero vrsto pravice omejujejo, kje se posledično vpisujejo v zemljiški knjigi, ali imajo pogojno izključujoče učinke na pozneje pridobljene izvedene in varovalne stvarne pravice ter katero vrsto vpisa v zemljiški knjigi se z njimi varuje.
Keywords: Načela zemljiškoknjižnega prava, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, stvarne pravice, zaznambe, predznambe, maksimalna hipoteka
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 1408; Downloads: 223
Full text (2,27 MB)

Abstract: Predznamba je vrsta glavnega vpisa v zemljiško knjigo, ki učinkuje pod odložnim (suspenzivnim) pogojem, da se le-ta kasneje opraviči. V primer, da se predznamba opraviči, učinkuje enako kot vknjižba od trenutka vložitve zemljiškoknjižnega predloga za predznambo – izpolni se pogoj, ki je manjkal za popolno vknjižbo. Na podlagi predznambe se stvarne in druge pravice pridobijo, spremenijo, obremenijo ali prenehajo. Je oblika zavarovanja knjižnih pravic v primerih, ko vpis pravice še ni možen, vendar je pravni temelj pridobitve pravic izkazan. Vpis predznambe se lahko predlaga za nepravnomočne sodne odločbe, s katerimi se odloča o lastninski pravici, sodne odločbe, izdane po predpisih v izvršilnem postopku, sodne odločbe o položitvi dolgovanega zneska, če gre za dolg, zavarovan z zastavno pravico in zasebno listino, ki ne vsebuje pogoja za vknjižbo. Zahtevo za vpis predznambe lahko vloži vsakdo, ki izkaže pravni interes. Predznambo je potrebno opravičiti v roku 1 mesca (30 dni) od dneva vpisa. Če v roku za opravičbo ni podanega predloga za vknjižbo pravice v predznamovanem vrstnem redu, se na predlog upravičenca dovoli izbris predznambe. Samo opravičenje pa je mogoče tudi po preteku roka, vse dokler predznamba ni izbrisana.
Keywords: predznamba, opravičba, izbris predznambe, učinki predznambe, zemljiška knjiga, nepremičnina, stvarno pravo, nepremičninsko pravo, zemljiškoknjižno pravo
Published in DKUM: 10.01.2014; Views: 2038; Downloads: 375
Full text (273,00 KB)