Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje vremenskih pojavov skozi lutkovno-gledališke dejavnosti je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili, kaj je lutka, ter opisali vrste lutk, ki smo jih uporabili v praktičnem delu. Poudarili smo tudi pomen Kurikuluma za vrtec ter opisali možnosti povezovanja lutk z naravo. Opisali smo vlogo vzgojitelja v lutkovnem procesu in gledaliških dejavnostih ter vlogo otroka v lutkovnem procesu. Predstavili smo pomen zgodnjega srečanja z lutko, in sicer pomen lutke pri razvoju otroka, oblikovanju socialnih veščin ter razvoju domišljije, komunikacije in ustvarjalnosti. Na področju narava smo raziskovali vremenske pojave, ki smo jih v teoretičnem delu tudi opisali. Osredotočili smo se na dež, sneg, oblak, točo, mavrico ter veter in jih otrokom v praksi tudi predstavili. V praktičnem delu smo v več pripravah spoznavali vremenske pojave skozi lutkovno-gledališke dejavnosti. Namen projekta je bil, da otroci na zabaven in sodoben način uresničujejo vzgojno-izobraževalne cilje. Projekt smo izvedli v vrtcu pri Osnovni šoli Muta, v skupini otrok, starih od 3 do 5 let. Z različnimi lutkovnimi tehnikami, kot so ročna lutka, mimična lutka, lutka na palici, senčna lutka in ploska lutka, z gledališkimi predstavami in vremensko karto so otroci usvajali pojme vremenskih pojavov in se seznanjali z njihovim nastankom. Projekt smo zaključili s preverjanjem pridobljenega znanja o vremenskih pojavih skozi lutkovno-gledališke dejavnosti.
Keywords: lutke, narava, vremenski pojavi, lutkovne predstave, gledališke predstave, predšolski otrok
Published in DKUM: 23.11.2022; Views: 742; Downloads: 141
Full text (5,83 MB)

Abstract: V teoretičnem delu naše diplomske naloge so predstavljena teoretična izhodišča in opis projekta priprave lutkovne predstave, ki lahko služi za primer, kako lahko strokovni delavci/delavke v vrtcu, pripravijo lutkovno predstavo. V praktičnem delu je najprej predstavljen koncept projektnega dela, izvedenega v Vrtcu Cirkulane. Projekt je oblikovan po dnevih in v trajanju 10. dni. Zasnovan je bil vse od izbire teksta, vrste lutk, izdelave lutk, scene, vaj in izvedbe ter kotičkov, ki sledijo po končani lutkovni predstavi. Izbrana je bila predstava z naslovom Miška želi prijatelja, avtorice Nine Mav Hrovat. Uporabljene so bile ročne lutke. Izbrani so bili otroci 4-5 leta starosti. Opisano je načrtovanje in priprava ter izbira vseh potrebnih elementov za lutkovno predstavo. Glavni cilj je bil usmerjen k vzgojiteljem in pomočnikom, približati jim in jih pritegniti k lutkovnemu področju, spodbuditi k ustvarjanju in izražanju skozi lutkovno gledališče. Hkrati je cilj tudi otrokom približati lutkovno umetnost, negovanje in spodbudo čustvenega doživljanja ob ogledu predstave, ob tem tudi razvijanje domišljije ter razvoj socialno-interakcijskih spretnosti. Izbrana je bila deskriptivna metoda raziskovanja in uporaba primarnih virov. Zasnova projekta, ki je predstavljen v diplomski nalogi, lahko vzgojiteljem služi kot primer, kako lahko vzgojitelji v vrtcu pripravijo lutkovno predstavo za otroke.
Keywords: lutke v vrtcu, lutkovna predstava, izvedba lutkovne predstave, projekt v vrtcu
Published in DKUM: 13.08.2020; Views: 1171; Downloads: 184
Full text (1,36 MB)

Abstract: Kadar za rakom zboli otrok ali mladostnik, je bolezen še posebej obremenjujoča za starša; negotovost glede uspeha zdravljenja pa vztraja še leta po diagnozi. Dosedanje raziskave na tem področju se večinoma osredotočajo na posameznika ali družino, medtem ko zanemarjajo socialno-psihološki vidik, kot so socialne predstave o bolezni in nekatera druga z zdravljenjem povezana prepričanja. Namen magistrskega dela je raziskati, kako je izkušnja zdravljenja raka oblikovala predstavo staršev obolelih otrok o bolezni ter kako je oblikovala doživljanje sebe in vsakdanje funkcioniranje po koncu zdravljenja. Cilj raziskave je dobiti vpogled v doživljanje bolezni in tako razumeti, kako se starši z njo soočajo. Izbrali smo kvalitativni pristop, in sicer metodo interpretativne fenomenološke analize, ki analizo usmerja k celostnemu razumevanju doživete izkušnje. Napravili smo 10 polstrukturiranih intervjujev s starši, katerih otroci so se v mladostništvu zdravili zaradi raka. Po koncu kodiranja smo opredelili 76 kod, ki smo jih razvrstili v 12 kategorij, in opredelili štiri nadredne teme: Bolezen rak kot grožnja, Boj za preživetje, Opora starša pri obvladovanju bolezni in Sprememba kot proces, ki smo jih na koncu integrirali s preteklimi spoznanji. Predvidevamo, da bomo s celostnim razumevanjem izkušnje staršev za rakom obolelih otrok prispevali k oblikovanju ustreznih preventivnih ukrepov za ohranjanje psihičnega blagostanja tudi več let po koncu zdravljenja.
Keywords: starši, rak pri otrocih in mladostnikih, socialne predstave o bolezni, interpretativna fenomenološka analiza, polstrukturirani intervju
Published in DKUM: 19.02.2020; Views: 1449; Downloads: 434
Full text (2,18 MB)

Abstract: Ljudje lahko imajo težave s predstavami o objektih in procesih in pogosta situacija pri pouku je, da otroci sami ne morejo ustvariti pravilne predstave o objektih poučevanja, še posebej če ti temeljijo zgolj na verbalnih opisih. Zato je učiteljeva pomoč v tvorjenju predstav, ki mora izkoristiti vse možnosti, ki jih nudi tradicionalna in sodobna tehnologija, neprecenljiva. Najbolj težavni za vzpostavljanje predstav so objekti in procesi s katerimi učenci nimajo neposrednih izkušenj ali so izven območja neposrednih zaznav, ki jih omogočajo čutila, kar velja za večino mikroorganizmov. Mikroorganizmi so pomemben dejavnik za potek življenja na Zemlji ter posredno ali neposredno vplivajo na številne vidike človeških življenj in dejavnosti. Med pomembnejšimi negativnimi vplivi je njihov vpliv na zdravje, kvarjenje hrane in uničevanje dobrin, med pozitivnimi pa bi lahko navedli njihov pomen kot simbiotskih organizmov v prebavilih ali na koži ter v povezavi z biotehnološkimi procesi. Ker so vseprisotni in vplivajo na dobre in slabe procese v naravi, je njihova obravnava sestavni del šolskih kurikulov ter neformalnih poti do znanja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti poznavanje mikroorganizmov in predstave o njih pri ljudeh vseh starostnih skupin.
Keywords: mikroorganizem, vizualizacija, predstave
Published in DKUM: 04.04.2019; Views: 1190; Downloads: 97
Full text (1,54 MB)

Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom priprava lutkovne predstave za otroke, je bil raziskati kako pripraviti lutkovno predstavo za otroke. V teoretičnem delu smo na kratko opisali kaj lutka in lutkovnost sploh pomeni in nekaj o zgodovini lutkarstva na Slovenskem. Bolj smo se osredotočili na metode uporabe lutke v vrtcu, katere lutkovne tehnike poznamo in nekaj nasploh o gledališkem prostoru. Največ pozornosti pa smo posvetili sami pripravi lutkovne predstave in katere komponente so za dobro predstavo tudi pomembne ter kako pomembno je, da predstavo prilagodimo starostni stopnji otrok. Kot smo opisovali v teoretičnem delu, smo tudi v empiričnem delu želeli pridobiti podatke o tem ali in kako strokovni delavci pripravijo lutkovno predstavo za otroke. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Podatke smo pridobili s kvantitativno tehniko in sicer z anketo, ki je bila sestavljena iz vprašanj zaprtega tipa. Rezultati so pokazali, da anketiranci uprizoritve pripravijo večkrat na leto in sicer najpogosteje ob pomembnih dogodkih. Vse sodelujejo vzgojiteljice med seboj. Najpogosteje pripravljajo lutkovne predstave za otroke prvega in drugega starostnega obdobja, nanjo pa se po večini pripravljajo več kot en teden. Najpogosteje uprizarjajo priredbe pravljic, izberejo ročne lutke, jih izdelajo z metodo lepljenja in šivanja in sicer iz tekstila. V uvodu uporabijo pripovedovalca, na koncu pa glasbo, ki je najpogosteje posneta. Tekst izvajajo lutke same, za konec pa izvedejo likovne dejavnosti.
Keywords: Lutka, otrok, lutkarji, lutkovna predstava, priprava lutkovne predstave
Published in DKUM: 20.12.2016; Views: 2247; Downloads: 293
Full text (1,38 MB)