| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
Metodologija za napovedovanje motenj prometnega toka na avtocestnih odsekih pred pričakovano oviro - predorom
Ulrich Zorin, 2009, master's thesis

Abstract: Zagotavljanja ustrezne prometne varnosti v avtocestnih predorih je med drugim odvisno tudi od poteka prometnega toka na širšem območju pred predorom. V primeru, da že v fazi izdelave idejnih projektov izgradnje avtocestnih predorov ustrezno preučimo potek predvidene oblike prometnega toka pred predorom, lahko prispevamo h kvalitetnejši pripravi projektne dokumentacije (gradbeni in prometni del) za posamezen avtocestni predor, kar pomeni kvalitetnejša izvedba samega predora z vsemi pripadajočimi elementi. Naloga predstavlja možnost, da je mogoče z uporabo predlagane metodologije, ki obravnava predvsem motnje prometnega toka širšega območja pred avtocestnim predorom, izboljšati nivo prometne varnosti v avtocestnih predorih.
Keywords: prometna varnost, avtocesta, predor, prometni tok, gostota prometnega toka
Published: 08.05.2009; Views: 3776; Downloads: 366
.pdf Full text (2,78 MB)

3.
TEHNOLOGIJE IZKOPA PREDOROV
Dalibor Nikić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Pri izgradnji predorov mora biti izbrana tehnologija izkopa, ki čim manj poškoduje kamninsko maso v okolici izkopanega prostora, medtem ko pri masivnem izkopu to ni toliko pomembno. Med klasične tehnologije sodijo običajne tehnike miniranja; poleg teh se za izkop uporabljajo stroji različnih konstrukcij in različnih tehnik. Za izgradnjo predora se lahko uporabi vsaka tehnologija, ki je bila uspešno preizkušena. Izbira med posameznimi razpoložljivimi tehnologijami je odvisna predvsem od geometrijskih pogojev (dolžine in širina prečnega profila tunela), kakor tudi geoloških in geotehniških razmer na širšem območju gradnje. Odvisna je tudi od načrtovane rabe prostora nad predorom ali že izrabljenega prostora povezanega z občutljivostjo morebitnih objektov na deformacije, ki bi nastale v času gradnje predora.
Keywords: gradbeništvo, izkop, predor, stabilizacija izkopa
Published: 24.01.2011; Views: 2338; Downloads: 624
.pdf Full text (10,60 MB)

4.
PROBLEM PREZRAČEVANJA V PREDORU KARAVANKE
Anja Posušen, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Bistvo cestnih predorov je, da je zrak po vsej dolžini predora ustrezen, zato je pri izgradnji predora potrebno izbrati prezračevanje, ki najbolj ustreza določenumu tipu predora. V predoru Karavanke velik problem predstavlja prezračevanje, ker ne ustreza novim predpisom in smernicam. Ker promet iz leta v leto narašča, naj bi do leta 2019 zgradili drugo predorsko cev ali ubežni ro.
Keywords: zrak, prezračevanje, avtocestni predor, požar, reševanje
Published: 16.12.2011; Views: 1412; Downloads: 80
.pdf Full text (18,87 MB)

5.
VIDEO SISTEMI ZA NADZOR PROMETA V AVTOCESTNIH PREDORIH
Simon Vrbnjak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo opisali načrtovanje in izvedbo video sistemov za nadzor prometa v avtocestnih predorih. V prvem delu so opisani primeri video sistemov v tujini in nekaj študij ter raziskav. V drugem delu smo predstavili prenovo in nadgradnjo video sistemov v predorih Pletovarje in Golo rebro. Opisana je tudi novogradnja predora in pokritega vkopa Cenkova. Glavni cilj je zagotoviti varen pretok prometa skozi predore, kot to zahteva zakonodaja Republike Slovenije.
Keywords: predor, video nadzor prometa, avtomatska detekcija prometa, nadzorno-krmilni sistem, računalniški vid.
Published: 30.09.2011; Views: 2182; Downloads: 228
.pdf Full text (5,43 MB)

6.
PRIMERJAVA 3D IN 2D OSNOSIMETRIČNE ANALIZE PREDORA V ZAHTEVNIH GEOTEHNIČNIH POGOJIH
Matej Kodrič, 2014, master's thesis

Abstract: Namen pričujočega dela je prikazati zahtevnost in kompleksnost projektiranja predorov v slabo nosilnih hribinah. Na začetku je prikazana splošna predstavitev predorov, kjer je v zadnjem delu podrobneje opisana tudi nova avstrijska metoda predorogradnje (NATM), ki je najpogosteje uporabljena metoda za projektiranje predorov na slovenskih tleh. Za praktičen primer je v nadaljevanju izvedena 3D geotehnična analiza primarnega podporja po NATM in njihovo dimenzioniranje. Ti rezultati so nato primerjani z rezultati analize, katere smo dobili na osnovi izvedene 2D osnosimetrične analize z upoštevanjem 3D učinkov. Ker so 2D analize precej hitrejše, ter zahtevajo tudi manj sodobno računalniško opremo, je smiselno ugotoviti, za kakšne primere dobimo iz njih zadosti natančne rezultate. Na osnovi rezultatov obeh analiz so na koncu podani zaključki, ki dokazujejo, da za dani primer iz 2D analize ne dobimo zadovoljivih rezultatov. Rezultati analiz so tudi inženirsko interpretirani.
Keywords: NATM (Nova avstrijska metoda predorogradnje), predor, geotehnična analiza, osnosimetrična analiza, dimenzioniranje
Published: 17.12.2014; Views: 949; Downloads: 184
.pdf Full text (4,48 MB)

7.
GEOMEHANSKA ANALIZA VAROVANJA TUNELSKEGA IZKOPA V ZAHTEVNIH INŽENIRSKO GEOLOŠKIH RAZMERAH
Peter Behin, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Predor je gradbeni objekt, ki je lahko namenjen pešcem, cestnemu ali železniškemu prometu in za druge oskrbovalne poti. Poteka lahko skozi goro, pod vodo in pod zemeljskim površjem. Sama gradnja predora je odvisna od zahtevnosti terena, torej predvsem od vrste kamnin, podzemnih vodnih tokov ter tudi od dolžine, velikosti in globine predora. V diplomskem delu so zajete temeljne značilnosti in zgodovina gradenj predorov. Prikazane so osnovne značilnosti izgradnje predorov po novi Avstrijski tunelski metodi, ki se tudi v Republika Slovenija največ uporablja pri gradnjah cestnih in železniških predorov. Predstavljene so značilnosti predora T5 in statični izračun ter dimenzioniranje podpornih elementov.
Keywords: Predorska geomehanska analiza, predor, NATM (nova Avstrijska metoda izvajanja predorov)
Published: 03.06.2013; Views: 1152; Downloads: 120
.pdf Full text (112,70 MB)

8.
GEOTEHNIČNO NAČRTOVANJE PREDORSKIH PORTALOV
Rok Planinc, 2016, master's thesis

Abstract: V delu so prikazani postopki, ki so potrebni za dimenzioniranje portala predora. Na začetku so razloženi splošni postopki izvedbe portala predora. Opisane so vrste gradnje, preiskave tal, načrtovanje portala, opisana je tudi NATM (nova avstrijska metoda gradnje predorov). V drugem delu pa so izvedene geotehnične analize treh portalov na trasi železniške proge Divača – Koper. Rezultati prikažejo potrebne postopke dimenzioniranja in gradnje, glede na različne tipe hribine.
Keywords: predor, portal, NATM (nova avstrijska metoda), dimenzioniranje, pristopno območje
Published: 05.04.2016; Views: 708; Downloads: 97
.pdf Full text (4,38 MB)

9.
MINIMALNE OBRATOVALNE ZAHTEVE ZA CESTNI PREDOR
Damjan Mohorko, 2016, master's thesis

Abstract: Normalno obratovanje cestnega predora je moteno bodisi zaradi večjega izrednega dogodka, povzročenega s prometom skozi predor, ali zaradi tehnične okvare. Pri večjih izrednih dogodkih se sproži načrtovan postopek takojšnje začasne izločitve dela predora ali celotnega predora iz obratovanja. Pri tehničnih okvarah pa nastopi poslabšanje predorske varnosti, ki jo je potrebno takoj preučiti in ukrepati tako, da bodo tveganja za uporabnike predora še vedno sprejemljiva. V magistrskem delu je prikazano, da imajo posamezni predorski varnostni sistemi različen varnostni pomen in da je nekatere sisteme mogoče začasno nadomestiti z drugimi ukrepi. V kolikor se ob okvari posameznega varnostnega sistema zagotovijo minimalne zahteve za obratovanje, predora ni potrebno izločati iz prometa. Pri najbolj pomembnih sistemih, ki se jih ne da nadomestiti, pa je praviloma potrebno predor začasno izločiti iz obratovanja. Za izbrani cestni predor smo določili minimalne obratovalne zahteve, pri katerih je potrebno predor zaradi različnih izrednih dogodkov (okvare, izpad, odpovedi) delno ali popolnoma zapreti.
Keywords: predor, varnost v predoru, minimalne obratovalne zahteve, degradirani način obratovanja
Published: 19.07.2016; Views: 416; Downloads: 10
.pdf Full text (2,02 MB)

10.
STATIČNI VPLIV BETONSKEGA SEGMENTA IN SISTEM ODSTOPANJ PRI IZVEDBI TUNELA S SEGMENTNO OBLOGO
Jaka Senekovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Gradnja podzemnih objektov se v zadnjem času vedno bolj razvija. Zgradbe je mogoče zgraditi že z zelo majhnim vplivom na objekte in promet, ki so na površini zemlje. Zlasti v mestnih središčih z občutljivo infrastrukturo in zastoji je veliko povpraševanje po podzemnih objektih. Predor s segmentno oblogo je varianta izvedbe predorov , ki rešuje ta problem. V diplomskem delu smo proučili statični vpliv betonskega segmenta in sistem odstopanj pri izvedbi predora s segmentno oblogo. Izbrani predor je Dunajski železniški tunel Wienerwald. Ta predor je del nove železniške povezave med Dunajem in St. Pöltnom, katera je del vzhodne avstrijske železnice. Segmentni predor je sestavljen iz betonskih segmentov ali ščitov, ki skupaj tvorijo obroč predora. Več teh obročev skupaj tvori na koncu predor, ki nosi težo nadkritja. Površina, kjer se sklopi segmentov stikajo predstavlja vzdolžni spoj, priključna površina med obroči pa predstavlja obročni spoj. Prečni prerez segmentnega predora je okrogel in je sestavljen iz petih ločnih betonskih segmentov in sklepnika (zaključni betonski segment), vzdolžni spoji sklepnika pa so ravni. Med betonskimi segmenti ni nobenega vijačnega spoja, saj je sistem sestavljen iz dveh slojev, ki skupaj nosita težo. Vijaki se uporabljajo pri segmentih, ki tesnijo, da se lahko trdno sprimejo. Debelina betonskega segmenta je 35 cm, dolžina 2.250 m, notranji teoretični radij znaša 4.475 m. Izbrani segmentni tip je tip S, ki ima razred kvalitete betona C50/60/B1 za cone s povišano obremenitvijo. Pri zamikih in zasukih smo določili dovoljena odstopanja oz. tolerance. Vrednosti dovoljenih odstopanj določajo meje zagotavljanja zadostne kvalitete končnega predora. Izgradnja predora Wienerwald je potekala s pomočjo dveh predornih vrtalnih strojev TVM. TVM je celoten predoro vrtalni stroj, ki je razdeljen na več pod strojev. Ti pod stroji so TBM stroj za vrtanje predora, SM segmentni stroj in ta je sestavljen iz sistema za vgradnjo segmentov in iz sistema za podporo zemlje. Za proizvodnjo segmentov se je na gradbišču postavil začasen obrat, ki je obsegal 23 800 m2 in je vseboval proizvodno halo, velik skladiščni prostor in še nekatere potrebne objekte. Segmenti mase 16 ton so bili proizvedeni v proizvodnem ciklu, ki ga sestavlja pet korakov. V manj kot dveh letih je bilo skupno proizvedenih 57 313 segmentov, to je 9 552 predorskih obročev, če sestoji vsak obroč iz šestih segmentov. Potek pridobivanja pomikov in zasukov je potekal s pomočjo modelov iz kartona. S pomočjo teh modelov smo dobili devet različnih predorskih obročev, ki smo jih projektirali v programu AutoCAD. Iz AutoCAD – a smo odčitali koordinate vsakega spoja in tudi kako se je zasukal. Pomembno je poudariti, da vseh teh devet prerezov izhaja iz osnovnega prereza enotirnega Avstrijskega predora Wienerwald. Vsakega izmed devetih prerezov smo primerjali z osnovnim prerezom, primerjave smo prikazali s slikami in tabelami. Rezultate primerjav sprememb velikosti pomika in zasuka vsakega prereza posebej smo nato obrazložili. Izračun statike betonskih obročev je možno izvesti na dva načina, s pomočjo metode končnih elementov (MKE) in z metodo končnih razlik (MRE). V diplomskem delu smo uporabili metodo končnih elementov, izračun smo izvedli v programu Phase2. Betonske segmente smo statično preračunali pri različnih zamikih in zasukih vzdolžnih spojev, ki so med seboj povezani v predorski obroč. Načrte geometrije betonskih segmentov smo vnesli iz programa AutoCAD v program Phase2. Na ta način je bilo možno spoje bolj natančno modelirati. Najpomembnejši detajli so vzdolžni spoji. Velikost stične površine vzdolžnih spojev je bila določena za vsak posamezni spoj posebej. Ugotovili smo, da v vzdolžnih spojih z največjimi pomiki, zasuki in stičnimi ravninami pride do nastanka največjih glavnih napetosti (Sigma 1). V programu Phase2 smo določili tri vrste materiala. GA 1 je zemljina, ki obdaja predor in ima enake karakteristike kot zemljina okrog realnega predora W
Keywords: Predorogradnja, TVM tehnologija, statični vpliv, predor s segmentno oblogo, sistem odstopanj fug, MKE.
Published: 12.07.2016; Views: 688; Downloads: 67
.pdf Full text (5,73 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica