1. Uporaba linijskega laserja za detekcijo komadov s pomočjo robota abb irb 1200 : diplomsko deloNejc Trnovšek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Iskanje predmetov je v industrijskih aplikacijah pomemben proces, ki olajšuje delo, saj s pomočjo robota in laserskega distančnega senzorja izdelke najprej najdemo, nato prestavimo. Tekom diplomske naloge smo izvedli fizično in digitalno povezavo med laserskim distančnim senzorjem in ABB IRB1200 robotom. Nato smo napisali 3 različne programe za uporabo laserja za detekcijo komadov na točno določenem območju, iskanje njihove višine in nato njihovo prelaganje. Vsak naslednji program je bil nadgradnja predhodnega in vsi so uspešno delovali.
Zadnji od njih je sposoben poiskati, prijeti in v stolpec odložiti cilindrične predmete različnih višin, kjerkoli v naprej določenem delovnem območju.
Keywords: laser, robot, RobotStudio, predmet, program, detekcija komadov
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 24
 Full text (1,65 MB) |
2. Didaktične igre pri predmetu družba za izbrani vsebinski sklop Ljudje v prostoru : magistrsko deloLarisa Perša, 2023, master's thesis Abstract: Pouk predmeta družba izhaja iz konstruktivistične teorije učenja in poučevanja, kar pomeni, da se osredinja na aktivno vlogo učenca med poukom in njegovo predznanje. Konstruktivizem je pristop, ki učencem omogoča, da si z lastnimi aktivnostmi pri pouku oblikujejo svoje znanje, o katerih razmišljajo in razpravljajo. Učitelj mora pri načrtovanju pouka uporabiti metode, ki bodo učencem pomagale spodbuditi njihovo miselno aktivnost in samostojnost. Izkušenjsko učenje, katerega najvidnejši predstavnik je David Kolb, učencem omogoča, da si s svojo aktivnostjo pri pouku pridobijo izkušnje iz resničnostnega sveta, posledično učenci povezujejo znanje, ki so si ga pridobili v razredu s situacijami iz življenja. Izkušenjsko učenje podpirajo različne metode, med drugimi tudi didaktična igra. Didaktična igra je igra, ki ima vnaprej postavljene cilje in hkrati vsebuje vse lastnosti igre. Namen magistrskega dela je bil načrtovati, oblikovati in izdelati didaktične igre za vsebinski sklop Ljudje v prostoru. Didaktične igre so načrtovane tako, da jih lahko učitelji uporabijo pri pouku družbe ter tako učencem omogočijo, da se celostno vključijo v pouk. Vsebini, ki smo ju vključili v didaktične igre, sta Prostorska orientacija in kartografija ter Slovenija – lega in značilnosti. Didaktične igre, ki smo jih načrtovali, imajo zapisane cilje, vsebino, etapo učne ure, pripomočke za izdelavo didaktične igre, navodila za uporabo in navodilo za učitelje. Cilje pri posamezni didaktični igri smo razdelili na globalne, etapne in operativne ter na koncu vsake igre dodali še fotografijo izdelane didaktične igre.
Keywords: didaktične igre, predmet družba, izkustveno učenje, osnovna šola, poučevanje
Published in DKUM: 05.09.2023; Views: 470; Downloads: 149
Full text (12,44 MB) |
3. Aktivnosti v Pomurskem muzeju Murska Sobota za učence razredne stopnje s poudarkom na vsebinah kulturne dediščine : magistrsko deloVeronika Smodiš, 2023, master's thesis Abstract: Učni proces, ki temelji na predpostavkah konstruktivizma, poudarja dvoje, in sicer: aktivno vlogo učenca in njegovo predznanje. Slednje lahko učenec izgrajuje, dopolnjuje z na novo pridobljenim znanjem. Takšen pouk lahko izvedemo z različnimi didaktičnimi strategijami, med katerimi izstopa raziskovalni pouk. Kljub temu da je takšen pouk osredinjen na učenca (raziskovalca), je pomemben tudi učitelj, saj načrtuje pouk, za katerega je potrebna dobra strokovna podkovanost. Že učna načrta za predmet spoznavanje okolja in predmet družba »napeljujeta« k temu, da je nekatere vsebine priporočljivo izvesti v neposrednem okolju. Tako lahko učenci teoretično znanje kulturne dediščine nadgradijo v ustanovah, kot so muzeji. V teoretičnem delu magistrske naloge je poudarjen konstruktivizem, raziskovalni pouk, kulturna dediščina in muzej. Predstavljen je tudi Pomurski muzej Murska Sobota in njegovi prostori z zbirkami. Namen magistrske naloge je prikazati primere načrtovanih učnih aktivnosti v izbranem muzeju za učence od 1. do 4. razreda pri predmetu spoznavanje okolja in predmetu družba ter podrobnejšo učno pripravo za učence 5. razreda pri predmetu družba, v katero smo vpeljali stopnje raziskovalnega pouka. Pri tem smo izhajali iz ciljev vsebin kulturne dediščine iz učnih načrtov omenjenih predmetov. Z aktivnostmi smo želeli prikazati, da kljub temu da načrtovanje obiska muzeja in raziskovalnega pouka vzameta ogromno časa, lahko učitelji lažje dosegajo cilje kulturne dediščine v neposrednem učnem okolju in uporabljajo takšne strategije, ki vplivajo na uspešno izgradnjo znanja učencev.
Keywords: raziskovalni pouk, predmet spoznavanje okolja, predmet družba, kulturna dediščina, muzej
Published in DKUM: 31.08.2023; Views: 485; Downloads: 52
Full text (6,35 MB) |
4. Vloga predmeta šport pri spodbujanju narodne identitete na slovensko-madžarskem območju Prekmurja : magistrsko deloKaja Mujdrica, 2022, master's thesis Abstract: Temeljni namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšna je vloga predmeta šport pri spodbujanju narodne identitete učencev in dijakov na dvojezičnem območju Prekmurja.
V teoretičnem delu magistrskega dela najprej opredelimo temeljne pojme, ki se navezujejo na temo, osredotočimo se na dvojezično šolstvo na območju Prekmurja, pozornost pa namenimo tudi vlogi šole pri spodbujanju narodne identitete učencev in povezavi športa z narodno identiteto. Pri tem izpostavimo, kakšne možnosti nudi pri spodbujanju narodne identitete učencev in dijakov predmet šport.
Empirični del magistrskega dela temelji na kvantitativnih in kvalitativnih podatkih, ki so bili pridobljeni s pomočjo spletnega vprašalnika, s pomočjo katerega smo dobili odgovore 152 učencev in dijakov dvojezičnih osnovnih in srednjih šol, in delno strukturiranih intervjujev, ki so bili izvedenimi s šestimi učitelji, ki poučujejo predmet šport na dvojezičnih šolah v Prekmurju. Na osnovi stališč učencev in dijakov ter učiteljev zaključujemo, da se pri predmetu šport na dvojezičnih šolah v Prekmurju spodbuja in utrjuje slovenska narodna identiteta. Na to pomembno vpliva sporazumevanje, ki poteka pretežno v slovenskem jeziku, in dejavnosti, ki so načrtno ali prek prikritega kurikuluma vključene v poučevanje predmeta šport. Nenazadnje ima tudi večina anketiranih učencev in dijakov slovensko narodno identiteto. Čeprav rezultati pričajo v korist spodbujanja slovenske narodne identitete, pa raziskava vseeno pokaže odprtost do tega, da tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti pri predmetu šport ohranjajo in utrjujejo lastno narodno identiteto. Raziskava potrdi, da je na dvojezičnem območju v Prekmurju prisotno sožitje med pripadniki različnih narodnosti, kar se kaže tudi pri predmetu šport.
Keywords: narodna identiteta, predmet šport, dvojezično šolstvo, madžarska manjšina
Published in DKUM: 05.10.2022; Views: 625; Downloads: 187
Full text (2,09 MB) |
5. Stališča učiteljev do vključevanja staršev v pouk spoznavanja okolja : magistrsko deloPatricija Krlej, 2022, master's thesis Abstract: Z magistrskim delom smo želeli raziskati stališča učiteljev do vključevanja staršev v pouk spoznavanja okolja. V teoretičnem delu smo proučili oblike sodelovanja učiteljev s starši, opredelili pouk spoznavanja okolja, izkustveno učenje, pouk zunaj učilnice in ekskurzijo. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev 3. razreda iz mestnih in podeželskih šol do vključevanja staršev v pouk spoznavanja okolja v podravski regiji. V ta namen smo anketirali 102 učitelja iz podravske regije. Nadaljnja analiza je pokazala, da je večina učiteljev pripravljena sodelovati s starši pri pouku spoznavanja okolja, še posebej pa bi jih radi več vključili v vzgojno-izobraževalni proces ter v načrtovanje in izvedbo strokovnih ekskurzij, za kar pa menijo, da so tudi dovolj usposobljeni, da lahko vodijo take oblike dela.
Keywords: stališča učiteljev, vključevanje staršev, predmet spoznavanje okolja, učitelji 3. razreda
Published in DKUM: 13.06.2022; Views: 748; Downloads: 112
Full text (1,58 MB) |
6. Uporaba učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja : magistrsko deloValentina Tibaut, 2021, master's thesis Abstract: Z magistrskim delom smo želeli raziskati uporabo učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja. V teoretičnem delu smo proučili učna sredstva in predstavili predmet spoznavanje okolja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti vlogo učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja. V ta namen smo anketirali 120 razrednih učiteljev, ki poučujejo v 1., 2. ali 3. razredu osnovne šole. V empiričnem delu smo raziskali pogostost uporabe učnih sredstev (vizualnih, avditivnih, avdiovizualnih), pogostost uporabe tekstnih učnih sredstev, pogostost uporabe učbeniških kompletov, razloge za izbiro učbeniških kompletov, pogostost uporabe e-gradiv, pogostost uporabe računalnika pri posameznih tematskih sklopih, pomembnost vključevanja učnih sredstev, zadovoljstvo z opremljenostjo učnih sredstev, morebitno izdelavo učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja. Ugotovili smo, da učitelji najpogosteje uporabljajo vizualna učna sredstva, prevladuje uporaba fotografij in slik. Najpogostejše uporabljeni tekstni učni pripomočki so delovni zvezek in učbenik. Prevladuje uporaba učbeniškega kompleta Lili in Bine založbe Rokus Klett. Med e-gradivi prevladuje uporaba e-gradiva Lili in Bine. Računalnik kot učno sredstvo pa najpogosteje uporabljajo pri tematskem sklopu Živa bitja. Večina učiteljev zaznava učna sredstva kot zelo pomembna in so zadovoljni z opremljenostjo z učnimi sredstvi.
Keywords: učna sredstva, učni pripomočki, predmet spoznavanje okolja, učitelji prvega triletja
Published in DKUM: 18.11.2021; Views: 1123; Downloads: 228
Full text (2,96 MB) |
7. Predmet šport v času šole na daljavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloAleksandra Širovnik, 2021, master's thesis Abstract: Namen raziskave je bil raziskati in ugotoviti, kako je v času šolanja na daljavo potekalo izobraževanje pri predmetu šport v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, kako so se učitelji pripravljali na pouk predmeta šport in kako je potekala izvedba predmeta v primerjavi z ostalimi predmeti ter primerjati podobnosti in razlike v soočanju s težavami, ki so jih imeli v času šolanja na daljavo učitelji glede na krajši ali daljši delovni staž. V raziskavo je zajetih 180 učiteljev iz vseh regij Slovenije, ki so v času šole na daljavo poučevali predmet šport v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili z anketo in jih obdelali v programu IBM SPSS 25. Rezultati raziskave so pokazali, da je največ učiteljev svoje delo na začetku šole na daljavo ocenilo z oceno 3 (42,13 %) in na koncu največ z oceno 4 (60,34 %). Večina učiteljev je za pripravo na poučevanje predmeta šport porabila manj časa (53,33 %) kot za ostale predmete. Učne ure predmeta šport so bile pri dveh tretjinah učiteljev načrtovane v krajšem časovnem okviru, kot je ena šolska ura (66,67 %). Najpogostejši metodi pri pouku predmeta šport sta bili metoda demonstracije (55,03 %) in metoda razlage (38,26 %). Pri podajanju navodil in izvajanju pouka predmeta šport so učitelji najpogosteje uporabljali videoposnetke s spleta (29,75 %) in zapis v Word dokumentu (26,79 %). Polovica učiteljev (50,56 %) je starše vključila le do te mere, da so učencem podali informacije o delu in posredovali povratne informacije učitelju. Ugotovitve kažejo, da so učitelji pri pouku predmeta šport v času dela na daljavo le delno obdelali praktične in teoretične vsebine. Splošni cilji iz učnega načrta za predmet šport pa so bili v obdobju šole na daljavo uresničeni v večini. Raziskava je pokazala, da se učitelji s krajšim in daljšim delovnim stažem enako uspešno soočajo s specifičnimi težavami pri pripravi ter izvedbi predmeta šport v času šole na daljavo.
Keywords: predmet šport, šola na daljavo, izobraževanje na daljavo, vloga učitelja, posebnosti in težave šole na daljavo
Published in DKUM: 18.11.2021; Views: 893; Downloads: 121
Full text (2,01 MB) |
8. Razvoj ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja s poudarkom na uporabi naravnega materiala - glineAnja Cvetko, 2021, master's thesis Abstract: Že kot otroci v šolah spoznavamo naravo in se od nje učimo, jo raziskujemo in se trudimo, da jo ohranimo. V šolah kot otroci preko razrednega pouka in kasneje preko študija odkrivamo vse razsežnosti narave, pri čemer vključimo vseh svojih pet čutov. Osredotočili smo se predvsem na Spoznavanje okolja s poudarkom na uporabi naravnih materialov za razvoj ročnih spretnosti pri otrocih. Eden teh naravnih materialov je glina, ki je uporabna kot material za oblikovanje različnih izdelkov, ki so namenjeni vsakdanjemu življenju ali zabavi ali pa učenju, pri tem pa so nam potrebne le domišljija, inovativnost in zagnanost, da bo glina pokazala vse svoje prednosti, koristnosti in razsežnosti uporabe.
Poudarek je na spoznavanju gline v zgodnjem otroštvu, torej v času, ki je povezan z začetki osnovnošolskega pouka. Predstavljene so neverjetne možnosti uporabe gline, predvsem pri otrocih prvega triletja devetletke. Oblikovanje z glino omogoča praktično dejavnost in bogati praktične izkušnje, hkrati pa razvija domišljijo in razvoj finomotorične koordinacije rok in prstov, s tem pa ponuja široko paleto znanj. Učitelj učencem odkriva skrivnosti gline kot naravnega materiala, jih spodbuja k skupinskemu delu in krepi njihov izkustveni svet.
V magistrski nalogi smo predstavili številne osnovne šole, v katerih je del učnega procesa v zgodnjih letih spoznavanje gline kot sredstva za razvoj ročnih spretnosti in predlagali zamisli o uporabi gline med poukom spoznavanja okolja, kar je zelo pomembno za učni razvoj učencev. Pripravili smo anketni vprašalnik, s katerim smo preverili trenutno stanje pri razvoju ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja v številnih šolah v Podravju oz. v Prlekiji kot regiji večjega dela Štajerske.
Empirična raziskava je pokazala, da je glina v šolah pri učnem procesu pogosto uporabljen naravni material, saj jo uporabljajo vsi učitelji za namen razvoja ročnih spretnosti učencev, pri tem pa so pomembne učiteljeve delovne sposobnosti. Spol učiteljev in delovna doba poučevanja ne vplivata na izbiro učnih oblik kot večinoma tudi ne na izbiro in uporabo različnih obdelovalnih orodij za obdelavo gline. Prav tako spol učiteljev, delovne izkušnje in razred poučevanja nimajo vpliva na izbiro izdelkov iz gline, kar so npr. izdelki za igranje, izdelki za okras in izdelki za uporabo. Eden izmed problemov je na nekaterih šolah le pomanjkanje materiala in orodij za obdelovanje gline. Pokazalo se je tudi, da učitelji na splošno menijo, da učenci prvega triletja osnovnih šol nimajo dovolj razvitih ročnih spretnosti, verjamejo pa, da si lahko učenci pri pouku spoznavanja okolja ročne spretnosti pridobijo. Na osnovi ugotovitev pri empiričnem delu smo navedli več praktičnih izboljšav ročnih spretnosti, te so: učenci se naj dlje ukvarjajo z oblikovanjem gline, npr. s sodelovanjem na tehniških dnevih, pri vpeljavi neobveznega izbirnega predmeta, na posebnih krožkih in delavnicah, pri raznih šolskih projektih in tekmovanjih, na šolskih vrtovih, lahko tudi v medijih (na televiziji), končno pa tudi pri različnih obšolskih aktivnostih.
Keywords: ročne spretnosti, motorični razvoj, predmet Spoznavanje okolja, izdelki iz gline
Published in DKUM: 03.08.2021; Views: 1144; Downloads: 120
Full text (5,26 MB) |
9. Priročnik uvodnih učnih motivacij na podlagi motiviranosti učencev in učenk 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku slovenščineVito Lavrenčič, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Teoretični del je skupek spoznanj iz že objavljene literature, ki se navezuje na pojem motivacija, v nadaljevanju pa natančneje tudi na učno motivacijo. Pojem smo raziskovali skozi lupo obveznega šolskega predmeta slovenščina, s posebnim poudarkom na raznolikih tipologijah motivacij pri pouku slovenščine, ki so jih zasnovali številni raziskovalci na tem področju. V empiričnem delu smo teoretična spoznanja raziskali še v praksi. Med učenci in učenkami 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja smo izvedli anketo, v raziskavi pa nas je zanimal predvsem njihov odnos do predmeta slovenščina, priljubljenost glede na ostale predmete, motiviranost s strani učiteljev in učiteljic, ocena njihovega sodelovanja pri pouku, bolj in manj priljubljeno področje, najbolj in najmanj priljubljena poglavja iz učnega načrta ter njihov pogled na izobraževanje in motiviranost pri pouku na daljavo. Želeli smo ugotoviti tudi to, kako so bile učencem in učenkam najljubše in najmanj ljube snovi predstavljene v obliki uvodne motivacije (če je ta sploh bila izvedena), zakaj so izbrali prav ta poglavja, hkrati pa smo jim želeli dati tudi možnost, da sami podajo predloge, kako določeno poglavje izboljšati v smislu podajanja snovi in jo narediti bolj zanimivo.
Posamezna vprašanja iz anketnega vprašalnika smo predstavili v obliki analize pridobljenih podatkov tako v tabelaričnem zapisu kot v obliki grafov, spodaj pa podali še pisno interpretacijo. Pri nekaterih vprašanjih smo upoštevali tudi spremenljivke (spol, razred, zaključni uspeh v prejšnjem šolskem letu in zaključna ocena pri slovenščini v prejšnjem šolskem letu).
Raziskava je pokazala, da je učencem in učenkam slovenščina glede na ostale predmete po priljubljenosti nekje na sredi, kar pomeni, da ni najbolj priljubljena, pa tudi ne najmanj. Slovenščina je najbolj ljuba učencem in učenkam z višjim končnim uspehom v prejšnjem šolskem letu pri tem predmetu, medtem ko bistveno manj tistim z nižjim uspehom. Učenci in učenke se v največji meri strinjajo, da je slovenščina zanimiva zaradi dobrega načina poučevanja učiteljev in učiteljic, medtem ko jim je zanimiva snov med najmanj ljubimi razlogi. Bistveno več učencev in učenk ima raje področje književnosti kot jezika/slovnice. Dobra polovica anketiranih učencev in učenk sodeluje zmeraj, kar pomeni vsako uro. Za učenje slovenščine jih motivirajo predvsem zunanji dejavniki, kot so starši, učitelji in učiteljice, dobra ocena, nagrada. Veliko učencev se strinja, da jih učitelji in učiteljice dobro motivirajo, najmanj učencev meni, da jih učitelji sploh ne motivirajo. Ob zapisu njim najljubših snovi pri predmetu slovenščina so v največji meri napisali, da je to zato, ker se jim te snovi ni težko naučiti, hkrati pa jih v to snov učitelji in učiteljice največkrat uvedejo s pomočjo metode zgodbice. Pri izboru najmanj zanimivih snovi so se strinjali, da jih tematika sploh ne zanima, so pa bile te snovi največkrat podane brez prave uvodne motivacije. Učenci in učenke so se v dobri polovici primerov strinjali, da jih učitelji in učiteljice tudi na daljavo dobro motivirajo, vseeno pa bi jim bil ljubši pouk v šoli.
V drugem poglavju empiričnega dela smo na podlagi pridobljenih podatkov iz ankete (8. vprašanje) ustvarili priročnik 10 uvodnih učnih motivacij, največ na področju, ki so ga učenci izbrali za manj ljubega, t.j. jezik/slovnica, 8, dodani pa sta še 2 uvodni motivaciji s področja književnosti. Upoštevali smo pogostost pojavnosti zapisa najmanj priljubljenih snovi, hkrati pa tudi predloge učencev in učenk za izboljšanje. V priročniku je uporabljenih več različnih idej in metod za uvod v obravnavo 10 snovi, ki lahko služijo kot pomoč učiteljem in učiteljicam pri njihovem delu.
Keywords: motivacija, učna motivacija, tipologije učnih motivacij, predmet slovenščina, motiviranost učencev, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, uvodna učna motivacija
Published in DKUM: 07.04.2021; Views: 1550; Downloads: 339
Full text (1,81 MB) |
10. Odnos osnovnošolcev in srednješolcev do predmetov biologija in kemija na KoroškemŠpela Matavž, 2020, master's thesis Abstract: Učenje naravoslovnih vsebin, kar še posebej velja za predmeta biologija in kemija, zaradi abstraktnosti in strokovnih besed učencem/dijakom predstavlja velike težave. Razumevanje vsebine zapisanih predmetov pri napredovanju po izobraževalni vertikali za učence/dijake postane zahtevnejše. V kolikor bi učitelji v pouk vključili različne aktivne metode poučevanja, s katerimi bi povečali aktivnost učencev in dijakov, bi glede na mnenja udeležencev naše raziskave povečali interes do predmetov biologija in kemija. Pri pouku biologije bi učitelji morali v večji meri izvajati terensko delo v obliki ekskurzij ter taborov in s tem izboljšati odnos učencev/dijakov do narave. V primerjavi s klasičnim poučevanjem terensko delo motivacijsko vpliva na učence/dijake. Pri bioloških in kemijskih vsebinah si učenci/dijaki želijo več aktivnega učenja s samostojnim iskanjem podatkov, več dela v skupinah, parih ali individualnega dela. Slednje je najlažje in najučinkoviteje izvajati s pomočjo eksperimentalnega dela, ki je temeljna učna metoda pouka kemije, žal pa jo učitelji v realnosti izvajajo manj, kot bi jo lahko. Pri izvedbi poskusov in eksperimentov bi se učenci/dijaki morali čim bolj vključevati v delo, saj bi pri tem spodbujali spretnosti, veščine ter miselne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos učencev/dijakov na Slovenskem Koroškem do biologije in kemije. Želeli smo ugotoviti, ali starost in spol vplivata na odnos do obeh predmetov; kako pomembna sta predmeta biologija in kemija za anketirance, kako zahtevna se jim zdita predmeta biologija in kemija ter kakšno je njihovo mnenje o pouku biologije in kemije glede na starost in spol. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se jim predmet biologija zaradi veliko strokovnih besed zdi zahteven. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti, kljub temu pa jim je pouk biologije v zadovoljstvo. Učenci predmet biologija dojemajo kot življenjsko uporaben, saj jim znanje biologije pomaga zdravo živeti. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je predmet kemija zahteven, čeprav se anketiranci vsebine hitro naučijo. Ugotavljamo, da tudi kemija ni med priljubljenimi šolskimi predmeti, je pa zanimiv, saj anketirancem predstavlja izziv.
Keywords: odnos do predmetov, predmet biologija, predmet kemija, starost, spol, učenci, učenje, učna zahtevnost.
Published in DKUM: 29.10.2020; Views: 1179; Downloads: 165
Full text (3,35 MB) |
