Search the digital library catalog

Abstract: Zakon o kmetijskih zemljiščih in Zakon o gozdovih določata posebnosti v zvezi s predkupnimi pravicami in postopkom prodaje kmetijskih zemljišč, zaščitenih kmetij in gozdov, ki promet urejajo drugače, kot ga urejajo tradicionalni instituti civilnega prava. Predpisa določata kategorije in vrstne rede predkupnih upravičencev za nakup pa tudi prednostno pravico do zakupa kmetijskih zemljišč, zaščitenih kmetij in gozdov. Določitev zakonite predkupne pravice pomeni poseg v razpolagalno upravičenje lastnika oziroma v pravico do izbire sopogodbenika in s tem v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine. Pri določitvi analiziranih zakonitih predkupnih pravic gre za relativno blage omejitve, ki so utemeljene v javnem interesu, sorazmerne in zato dopustne. Ne glede na to, da zakonodajalec v primeru prodaje določenih vrst gozdov na prvo mesto postavi osebo javnega prava, pri kmetijskih zemljiščih pa je oseba javnega prava zadnji v vrsti predkupnih upravičencev, sta obe predkupni pravici določeni v javnem interesu. Jedro problema je analiza in primerjava kategorij in vrstnih redov prednostnih upravičencev, ki pokaže, da med vrstnimi redi in kategorijami prednostnih upravičencev do prodaje in zakupa kmetijskega zemljišča in gozda obstajajo določene razlike, katerih ratio je zdaj bolj, zdaj manj jasen. Med dilemami in neustrezno urejenimi položaji, ki so ob analizi sodne prakse izpostavljeni v tej nalogi, velja izpostaviti položaj solastnika kot predkupnega upravičenca v primeru prodaje gozda. V tem primeru ga lahko po stališču teorije štejemo za mejaša. Z razlago, ki je analogna sodni praksi v primeru predkupne pravice občine, pa bi solastnika lahko šteli celo za prvega predkupnega upravičenca. V nalogi opozarjamo tudi na nekatere nejasnosti, ki nastanejo ob smiselni uporabi predpisov o prodaji kmetijskega zemljišča za primere prodaj gozda in v primeru zakupa. Končno obravnavamo še postopkovne posebnosti uveljavljanja prednostnih pravic ter sankcije, ki nastopijo ob kršitvi analiziranih pravil, ki so v ničnosti zavezovalnega pravnega posla in oviri za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu.
Keywords: poseg v zasebno lastnino, prenos lastninske pravice, zakup, kmetijska zemljišča, gozd, predkupna pravica, kategorije prednostnih upravičencev, prednostna pravica pri zakupu.
Published: 03.07.2018; Views: 1012; Downloads: 197
Full text (734,32 KB)

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Prenos lastninske pravice na nepremičninah s pregledom aktualne sodne prakse obravnava način in potek prenosa lastninske pravice na nepremičninah, pri čemer so izpostavljene predpostavke veljavnega prenosa lastninske pravice, na katere je potrebno biti pri prometu z nepremičninami izredno pozoren. V magistrskem delu sem na kratko opredelila pomen lastninske pravice in pojasnila, kdo ima razpolagalno sposobnost za prenos lastninske pravice, kako je z dobrovernostjo pridobitelja ter kako doseči učinek absolutnosti. Opisala sem postopek prenosa lastninske pravice na nepremičninah, z opredelitvijo najpogostejših pravnih poslov, ki predstavljajo pravno podlago za njen prenos. Poudarjen je pomen zakonitih predkupnih pravic, ki so določene bodisi z namenom varstva javnega ali zasebnega interesa ter pojasnjene posledice neupoštevanja le-teh. Upoštevaje, da je prenos lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla povezan tudi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti, sem v magistrskem delu predstavila tudi davke, s katerimi je promet z nepremičninami obdavčen in opredelila davčne zavezance, primere, ki so oproščeni plačila davka, ter davčne osnove in davčne stopnje. Nenazadnje sta v magistrskem delu opredeljena vloga notarja ter postopek vpisa prenosa lastninske pravice v zemljiško knjigo. Zaradi posebne ureditve sem v magistrskem delu pojasnila posebnosti prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi, nepremičninami na zavarovalnem območju, nepremičninami, ki imajo lastnost kulturne dediščine, ter vodnimi zemljišči. Teoretični del magistrskega dela je sproti podkrepljen s sodno prakso.
Keywords: lastninska pravica, promet z nepremičninami, davki, kmetijska zemljišča, gozdovi, vodna zemljišča, nepremičnine z lastnostjo kulturne dediščine, nepremičnine na zavarovalnem območju, zemljiška knjiga, notar, zakonita predkupna pravica
Published: 12.09.2017; Views: 929; Downloads: 165
Full text (1,05 MB)

Abstract: Predmet tega diplomskega dela so kmetijska zemljišča, katera so za preživetje človeka zelo pomembna, saj predstavljajo osnovo za pridelavo hrane. Zaradi te njihove pomembnosti je potreba po varovanju kmetijskih zemljišč nujna. Eden izmed pomembnih predpisov, ki varuje kmetijska zemljišča, je Zakon o kmetijskih zemljiščih, katerega cilji so »ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo, ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja« in so določeni v 1.a členu. Zaradi dosege teh ciljev in velikega pomena kmetijskih zemljišč je zakon posegel v prosto razpolaganje (ius obutendi) ter za sam prenos lastninske pravice predpisal točno določen postopek in določil predkupne upravičence. Za uspešen prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih je tudi potrebno plačilo davka. Kolikšna je odmera davka in ali je plačilo sploh potrebno je odvisno od vrednosti kmetijskega zemljišča ter od vrste pravnega posla. Za dokončen prenos lastninske pravice pa je potreben vpis v zemljiško knjigo. Ali gre za kmetijsko, stavbno, gozdno, vodno ali drugo namensko rabo zemljišča je določeno z občinskim prostorskim načrtom tiste občine v kateri zemljišče leži. Za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča je torej potrebna sprememba občinskega prostorskega načrta. Sama izvedba prostorskega načrtovanja je določena z Zakonom o prostorskem načrtovanju v katerem je možno zaznati cilje Aarhuške konvencije. Cilji, kateri so zapisani v 1. členu Aarhuške konvencije, katere podpisnica je tudi Slovenija so, da ima vsaka oseba pravico, da živi v okolju, katero je primerno za njeno zdravje in blaginjo, ter zagotavlja pravico javnosti, do možnosti informiranja, odločanja in pravnega varstva v okoljskih zadevah.
Keywords: kmetijsko zemljišče, lastninska pravica, zemljiška knjiga, promet s kmetijskim zemljiščem, predkupna pravica, davek, sprememba namembnosti 
Published: 19.09.2016; Views: 1047; Downloads: 111
Full text (279,10 KB)

Abstract: V zadnjih letih je opaziti precejšen upad interesa za kmetijstvo, predvsem pri mladih. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki jih obdelovanje zemlje ne zanima, se pogosto odločijo za prodajo le teh. Kmetijska zemljišča so zaradi svojih lastnosti za Slovenijo še kako pomembna. Prav zaradi tega zakonodajalec ni mogel dovoliti, da bi promet s kmetijskimi zemljišči potekal brez kakršnihkoli omejitev. V tretjem poglavju smo predstavili eno izmed glavnih ovir prostega prometa s kmetijskimi zemljišči, to je predkupna pravica. Kako pomemben institut je to, nam pove tudi dejstvo, da je določbe v zvezi s predkupno pravico na kmetijskih zemljiščih, mogoče zaslediti v več zakonih. Prodaja kmetijskega zemljišča brez upoštevanja predkupne pravice sploh ni mogoča. Predkupna pravica pa ni edina ovira pri prometu s kmetijskimi zemljišči. V četrtem poglavju smo opisali celoten postopek prodaje kmetijskih zemljišč. Ta zajema pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča, ponudbo, sprejem ponudbe, trenutek sklenitve pravnega posla, upoštevanje predkupnih upravičencev, odobritev pravnega posla s strani upravne enote, plačilo davka na promet nepremičnin, overitev zemljiškoknjižnega dovolila in vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ob pisanju smo naleteli na ne najbolj jasne in pomanjkljive določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih. O njih smo izrazili svoje mnenje, ponekod pa smo se oprli tudi na mnenja in stališča sodne prakse.
Keywords: kmetijsko zemljišče, prodaja, predkupna pravica, predkupni upravičenec, zemljiškoknjižno dovolilo, ponudba, sprejem ponudbe, davek
Published: 19.12.2014; Views: 3249; Downloads: 540
Full text (2,17 MB)

Abstract: Lastnina je temeljna z ustavo in mednarodnopravnimi akti zagotovljena pravica. Zanjo so postavljene tudi meje dopustnosti poseganja vanjo. Omejitve lastninske pravice so dopustne le, če temeljijo na zakonu. Omejitve lastninske pravice lahko razdelimo na tiste, ki so določene v javnem interesu in tiste, ki varujejo zasebni interes. Predkupna pravica predstavlja omejitev avtonomije lastnika nepremičnine, s kom bo sklenil pravni posel. Lahko nastane na podlagi zakona – zakonita predkupna pravica ali na podlagi pravnega posla – pogodbena predkupna pravica. V svojem diplomskem delu sem predstavila predvsem pogodbeno predkupno pravico, ki predstavlja omejitev lastninske pravice v zasebnem interesu. Je obligacijska pravica in je povsem prepuščena avtonomiji volj pogodbenih strank.
Keywords: omejitve lastninske pravice, zasebni interes, javni interes, zakonita predkupna pravica, pogodbena predkupna pravica, vpis v zemljiško knjigo, kolizija predkupnih pravic
Published: 14.12.2012; Views: 2599; Downloads: 428
Full text (664,33 KB)