| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PREDHODNI POSTOPEK PO ZAKONU O KAZENSKEM POSTOPKU V ZVEZI Z NAČELOM AKUZATORNOSTI
Miha Horvat, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kazenski postopek je mogoče poimenovati kot pravno urejen proces izpodbijanja domneve nedolžnosti, ki se skozi faze postopka izpodbija glede na vsak dokaz, ki ga predloži tožilstvo. Zaradi uvajanja adversarnosti postopka in prevalitve dokaznega bremena na stranke, bi se sodišče izognilo velikim težavam pravno-organizacijske narave, kot je udeležba prič in izvajanje drugih dokazov, saj bi imele stranke večji interes na pravilnem izvajanju potrebnih dokazov. Faza preiskave je pomemben del predhodnega postopka in pripomore k lažjemu zavarovanju dokazov pomembnih v postopku. Preiskovalni sodnik se mora opredeliti kot garant postopka. Preiskovalni sodnik na predlog strank odredi pridobitev tistih dokazov, ki pomenijo zelo globok poseg v osebnostno sfero obdolženca, kot je v skladu z Zakonom o kazenskem postopku. Preiskovalni sodnik presoja pomembnost dokaza za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z intenzivnostjo omejevalnega ukrepa. Kljub temu se zdi, da je na načelni ravni zahteva po kontradiktornosti v kazenskem postopku na splošno sprejeta. Vendar si moramo kontradiktornost predstavljati bistveno več kakor zgolj postopkovno pravilo; je način razmišljanja, je prehod od pojmovanja kazenskega postopka kot uradovanja države k temu, da je predhodni postopek urejen kot spor med strankama. Inkvizitorno načelo je pogosto predmet kritike, saj ta onemogoča objektivnost sodišča v postopku preiskave. Problem preiskave se je v teoriji osredotočil na preiskovalnega sodnika in njegovi nasprotujoči si vlogi aktivnega preiskovalca ter pasivnega garanta v postopku. Vendar pa se glede preiskave pojavlja tudi vprašanje smiselnosti, zaradi nepotrebnega večkratnega izvajanja dokaznega postopka. Policijski predkazenski postopek, preizkus obtožnega akta in tudi sodna preiskava skupaj sestavljajo predhodni postopek. Faza preiskave služi predvsem sodnemu fiksiranju dokazov, ki jih je pred tem na neformalen način zbrala že policija. Tožilec bi moral biti v celoti odgovoren za uspeh preiskovanja kaznivega dejanja, on bi moral izključno skrbeti ob pomoči organov pregona, da bo na sodišču zadoščeno standardom dokaznega bremena. Kot dominuslitis predhodnega postopka bi se državni tožilec moral otresti svoje psihološke navezanosti na pomoč preiskovalnega sodnika. V predhodnem postopku, kot v tisti fazi postopka, ki je z vidika človekovih pravic najbolj kritična, bi morala zakonodaja predvsem okrepiti garantno funkcijo sodišča, ki bi zagotovila nepristranski nadzor nad zakonitostjo dela organov pregona in bi v izjemnih primerih s svojimi pristojnostmi zavarovalo dokaze, ki jih na glavni obravnavi ne bi mogli ponoviti.
Keywords: adversarni postopek, predhodni postopek, postopek preiskave, preiskovalni sodnik, državni tožilec
Published: 16.05.2016; Views: 1308; Downloads: 162
.pdf Full text (955,49 KB)

2.
OBVEZNOSTI DELODAJALCA PRED ODPOVEDJO POGODBE O ZAPOSLITVI
Karolina Čepin, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Odpoved pogodbe o zaposlitvi je najpogostejši način prenehanja delovnega razmerja. Številni tuji in domači pravni viri vsebujejo določbe, katerih namen je varovanje delavca, ki je v delovnem razmerju šibkejša stranka. Delodajalec mora imeti utemeljen razlog za odpoved pogodbe. ZDR-1 poleg vsebinskih zahtev, ki opredeljujejo vrsto in dopustnost odpovedi, delodajalcu nalaga tudi vrsto postopkovnih (ali formalnih) obveznosti. Pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora iz poslovnega razloga mora, na zahtevo delavca, obvestiti delavske predstavnike. Ko gre za odpoved večjemu številu delavcev, mora delodajalec pri določitvi presežnih delavcev določiti in uporabit kriterije za presežne delavce ter sodelovati z delavskimi predstavniki in zavodom za zaposlovanje. V primeru odpovedi pogodbe zaradi neopravljenega poskusnega dela in razloga nesposobnosti mora ustrezno ugotoviti, ali delavec dosega pričakovane delovne rezultate. Delodajalčeva obveznost je tudi, da delavcu omogoči zagovor. V primeru odpovedi iz krivdnega razloga je pomemben predhodni postopek v obliki izdaje opozorila. Dodatne obveznosti ima v primeru odpovedi delavcem, ki sodijo v varovane kategorije, posebnosti pa so tudi v primeru odpovedi delavcem v javnem sektorju. Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi je pomembno tudi, da so tako postopki pred odpovedjo kot tudi sama vročitev odpovedi narejeni v predvidenem roku in na pravilen način.
Keywords: odpoved, odpoved pogodbe o zaposlitvi, delodajalec, obveznosti pred odpovedjo, sindikat, predhodni postopek
Published: 19.02.2015; Views: 1586; Downloads: 305
.pdf Full text (461,89 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica