| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 39
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Trajnostna uporaba blata iz čistilne naprave mlečno predelovalne industrije
Maja Štefanec, 2021, master's thesis

Abstract: Odpadno blato, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ima potencial, da iz odpadka nastane surovina z dodano vrednostjo. Na podlagi evropske in slovenske zakonodaje uredbe o odpadkih lahko odpadek izgubi status odpadka, ko se reciklira ali drugače predela. Možnosti ponovne uporabe odpadnega blata so v kmetijstvu (gnojilo), za namene kompostiranja in proizvodnji bioplina, kot dodatek h krmi (ni dovoljeno), energetska izraba s sežigom. Vsem možnostim je skupno, da odpadno blato ne sme presegati mejnih dovoljenih vrednosti težkih kovin. Po pregledu zakonodaje je možnost, da odpadno blato izgubi status odpadka in se uporablja v namene kompostiranja in bioplina.
Keywords: Mlečno predelovalna industrija, odpadno blato, nomenklatura odpadka, ponovna uporaba odpadka.
Published: 03.05.2021; Views: 159; Downloads: 11
.pdf Full text (2,14 MB)

2.
Možnost ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije
Laura Jug, 2020, master's thesis

Abstract: Velika količina sedimenta, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije, skupaj z okoljskimi vplivi in strogimi zakonskimi predpisi predstavlja problematičen segment in postavlja vprašanje glede njegovega trajnostnega upravljanja. V magistrski nalogi smo z namenom raziskanja ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije preučili primernost štirih organskih polielektrolitov kot alternativnih reagentov klasičnim anorganskim koagulacijskim sredstvom. Z izvedbo JAR testa in uporabo nizko molekularnega hitozana, natrijeve karboksimetil celuloze, polietilenimina in kolagena smo preverili učinkovitost čiščenja odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ter pri tem analizirali karakteristike nastalega sedimenta. Rezultati so pokazali, da z izbrano metodo in uporabljenimi koaglacijsko/flokulacijskimi sredstvi pri preiskovanih pogojih nismo uspeli zadostno odstraniti v vodi prisotne nečistoče in s tem prečistiti vode tako, da bi ustrezala zakonsko določenim mejnim parametrom. Z vidika nastalega sedimenta smo najboljše rezultate obarjanja dosegli z uporabo nizko molekularnega hitozana in s spreminjanjem vrednosti pH po končanem JAR testu. Na podlagi dobljenih rezultatov IR spektroskopije smo v nastalem sedimentu zaznali signale, ki nakazujejo na prisotnost organskih kislin in vezi ogljikovodikov oborjenih iz odpadne vode. Končna analiza sestave mikrobne združbe je pokazala, da v pridobljenem sedimentu primarno ni prisotnih patogenih mikroorganizmov oziroma bakterij.
Keywords: sediment, odpadna voda, mlečno predelovalna industrija, polielektroliti, krožno gospodarstvo
Published: 30.06.2020; Views: 293; Downloads: 41
.pdf Full text (1,47 MB)

3.
Implementacija krožnega gospodarstva v predelovalni industriji
Jure Rajh, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Krožno gospodarstvo je postalo eno izmed temeljnih usmeritev razvitih držav Evropske unije. Od leta 2014, ko se je koncept dokončno uveljavil in pojavil v uradnih dokumentih, do danes je Evropska unija storila velik korak naprej in krožno gospodarstvo umestila med razvojne prioritete vseh držav članic. Trendu prehoda na krožno osnovane produkte in storitve sledijo tudi slovenska podjetja kljub nepopolnoma jasno začrtani poti Slovenije. Vpeljavo koncepta smo raziskovali na primerih slovenske predelovalne industrije, ki je zaradi svoje potratnosti naravnih virov in snovne intenzivnosti na velikem udaru. Raziskavo smo izvedli z metodo polstrukturiranega intervjuja, s pomočjo katerega smo želeli celostno raziskati tematiko, aktivnosti podjetij ter raziskovalnih ustanov. Zanimalo nas je poznavanje in razumevanje koncepta krožnega gospodarstva, da bi dobili vpogled v delovanje industrije in njihovo predstavo o procesih krožnega gospodarstva. Podjetja se zavedajo pomena procesov za razvoj in na tem področju iščejo nove poslovne priložnosti. Preučili smo krožno osnovane produkte in storitve, ki jih proizvajajo podjetja ter ugotovili, katerih oblike financiranja ali spodbud se poslužujejo za razvoj le teh. To področje je šibka točka Slovenije, saj se podjetja raje kot slovenskih poslužujejo evropskih projektov in financiranj, ki so ugodnejša in lažja za pridobitev. Velik manko sem zaznal tudi na področju povezovanja podjetij med seboj ter s političnimi in raziskovalnimi institucijami. Čeprav so bila preučevana podjetja dobro povezana v državnem in mednarodnem okolju, so tako ona kot raziskovalne inštitucije opozorili na manko povezav in tvorjenja vijačnic med državo, industrijo in raziskovalno-razvojnimi institucijami. Analiza je pokazala, da podjetja pozitivno sprejemajo in pozdravljajo dokumente, namenjene prehodu Slovenije v krožno gospodarstvo. V isti sapi pa dodajajo, da manjka krovni načrt na ravni države, ki bi konkretno usmeril podjetja na trajnostno pot z vključenimi smernicami in merljivimi cilji. V konceptu lahko zaznamo veliko priložnost za nadaljnji razvoj industrije. Prej kot se bodo industrija, politika in družba zavedli potrebe po spremembah, lažja bo tranzicija.
Keywords: krožno gospodarstvo, biogospodarstvo, predelovalna industrija, trajnostno gospodarstvo, zelena logistika
Published: 07.01.2020; Views: 347; Downloads: 96
.pdf Full text (1,22 MB)

4.
Trajnostni razvoj slovenske papirne industrije
Ana Sotlar, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V splošni javnosti papirna industrija velja za uničevalko gozdov in kot energetsko intenzivna panoga za onesnaževalca okolja. Z dolgoletnim sistematičnim delom in investiranjem je papirna industrija tako v Evropi kot tudi v Sloveniji, postala model trajnostnega razvoja v industriji. Ker tega ni komunicirala z okoljem kjer deluje, se danes kot rezultat slabega ugleda srečuje s predsodki v splošni javnosti, pri oblikovalcih ekonomskega okolja (pri odločevalcih) in tudi med mladimi. Ti se za zaposlitev v papirništvu zaradi nepoznavanja panoge in njenega slabega ugleda ne odločajo radi. Ker slovenska papirna in papirno predelovalna industrija izvozi skoraj 72 odstotkov svoje proizvodnje, se na trgu srečuje z ostro mednarodno konkurenco. Visoke davčne in prispevne stopnje, trošarine na energente in za varstvo okolja, ki so v evropskem vrhu, visoka obdavčitev dela ter administrativen pristop pri spodbudah za investiranje in razvoj, ki so značilnost slovenskega okolja, znižujejo konkurenčnost slovenske papirne in papirno predelovalne industrije v mednarodnem prostoru. Tako vedno višji stroški obremenitev zajedajo v razvojno investicijska sredstva te kapitalsko intenzivne panoge in tako ogrožajo njen razvoj in posledično tudi njen obstoj. Zato je potrebno aktivno komuniciranje in ozaveščanje o posledicah previsokih obremenitev oblikovalcev slovenskega ekonomskega okolja. Prav tako pa je ključnega pomena v tovarne pridobiti kakovostne mlade kadre z znanjem papirniške tehnologije, saj so le-ti gonilo vsakega razvoja. V nalogi je pozornost usmerjena na določitev komunikacijskih kanalov in komunikacijskih orodij za doseganje ciljnih skupin. Omejitve v nalogi predstavljenih komunikacijskih akcij predstavljajo omejeni kadrovski in finančni viri.
Keywords: trajnostni razvoj, slovenska papirna in papirno predelovalna industrija, promocija papirne industrije, oblikovalci ekonomskega okolja
Published: 12.10.2016; Views: 1443; Downloads: 93
.pdf Full text (3,95 MB)

5.
OBVLADOVANJE TVEGANJ DOBAVNIH VERIG V SLOVENSKI KOVINSKOPREDELOVALNI INDUSTRIJI
Polonca Turnšek, 2016, master's thesis

Abstract: Podjetja, ki delujejo v današnjem sodobnem poslovnem svetu, so izpostavljena vedno večji konkurenci, vedno večjim in hitrejšim spremembam, na kar se morajo prilagoditi, če želijo dolgoročno obstati. Z oblikovanjem dobavnih verig si podjetja lahko zagotovijo konkurenčno prednost. Sodelovanje v dobavnih verigah je trend, ki se pojavlja na globalnem trgu, ki pomaga podjetjem, da se združijo v neko celoto in si med sabo pomagajo.Najpomembnejše v današnjem poslovnem svetu je obvladovanje tveganj in zavedanje podjetij, da s samim obvladovanjem tveganj lahko dosegajo večjo konkurenčnost in učinkovitost dobavne verige. V magistrskem delu smo želeli prikazati, kako so podjetja v slovenski kovinsko-predelovalni industriji pripravljena na tveganja, ki so jim izpostavljena.
Keywords: dobavna veriga, tveganja, obvladovanje tveganj, kovinsko-predelovalna industrija, strategije obvladovanja tveganja
Published: 04.08.2016; Views: 745; Downloads: 110
.pdf Full text (2,07 MB)

6.
7.
8.
9.
MANAGEMENT INOVIRANJA V KOVINSKO PREDELOVALNI INDUSTRIJI
Garibaldi Ravnak, 2014, master's thesis

Abstract: Danes podjetja poslujejo v globalizirani ekonomiji. Med razvitimi gospodarstvi ni več protekcionizma, ki bi vzdrževal slabe poslovne modele. Podjetja so se začela zavedati inovacijskega managementa in integracija le-tega v ostale poslovne procese bo zagotovila konstantno rast ekonomskih kazalcev. V prihajajočih letih bo izrednega pomena kakšen bo razvoj kadrov, razvoj novih izdelkov, diferenciacija in stroškovna učinkovitost. Vendar je to le začetek na dolgi poti inovacijskega procesa, ki je vse premalokrat vključen v management inoviranja. Prava ideja na pravem mestu ob pravem času je za marsikoga dovolj. Vendar je realizacija prehoda invencije v inovacije v Sloveniji še vedno prenizka, kar pomeni, da brez pravega inovacijskega managementa ideje ne preidejo v fazo komercializacije. V magistrski nalogi smo raziskali področje integriranosti inovacijskega managementa v kovinsko predelovalni industriji. Prepričani smo, da je inovacijski management kritična komponenta za učinkovito reševanje trenutne problematike podjetij. Inovacijski management tako predstavlja pomembno vlogo pri dvigovanju gospodarstev iz gospodarskega upada in iskanju novih trajnih virov rasti in konkurenčnosti. V raziskavi smo se osredotočili v segment kovinsko predelovalne panoge v Sloveniji kajti le-ta ustvari približno 31% vseh prihodkov v državi. Zaposluje približno 51.000 ljudi in je v letu 2010 ustvarila skoraj 7 milijard € . Dotaknili smo se tudi evropskega prostora in predstavili stanje in smernice za razvoj. V nalogi je predstavljen kratek praktičen primer pravilnika, ki je uporabljen v podjetju X. Raziskava je zajemala analizo rezultatov pred in po uvedbi pravilnika. V empiričnem delu je bila opravljena raziskava na podlagi anketiranja, kjer prikazujemo, kako podjetja obvladujejo inovacijski management, in kako je le ta prepleten s strategijo, vodstvom in motivacijskimi dejavniki. Na podlagi statističnih rezultatov anketiranih podjetij v segmentu kovinsko predelovalne industrije pojasnjujemo, kakšno je stanje inovativnosti in katere so tiste značilnosti, ki vplivajo na dobro sistemsko podprtost managementa inoviranja.
Keywords: Inovativnost, kovinsko predelovalna industrija, management inoviranja
Published: 10.11.2014; Views: 1297; Downloads: 199
.pdf Full text (2,25 MB)

10.
Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica