| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 57
First pagePrevious page123456Next pageLast page
31.
Zgodovinski razvoj plesa in njegova vključitev v vzgojno-izobraževalno delo
Kristina Kovše, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Zgodovinski razvoj plesa in njegova vključitev v vzgojno-izobraževalno delo je teoretično delo. Njegov namen je narediti strnjen pregled celotnega razvoja plesa in ga povezati z vzgojno-izobraževalnim delom. V diplomskem delu je opisan ples kot del človeške kulture in omenjeni so dejavniki, ki nanj vplivajo. Osredotočamo pa se na razvoj plesa. V diplomskem delu so predstavljeni vsi pomembni mejniki v razvoju plesa in kaj je nanj vplivalo. Zajema vse tja od prvih prednikov v kameni dobi, prve omembe besede balet in vse tja do 20. stoletja in svobodnega izražanja. Prav tako pa spoznamo, kakšen pomen ima ples v predšolskem obdobju in kako vpliva na razvoj otroka. Zagotovo ni naključje, da otrok sam išče načine v gibanju. Če bomo dopustili otrokom, da v sebi oživijo moč in impulze za življenjski optimizem in mu omogočili, da to izrazi v plesu, bomo spoznali fascinantne različnosti vsakega posameznika. Skozi teoretični del spoznamo plese ali navade, ki jih lahko vpeljemo v vzgojno delo v vrtcu, te pa smo predstavili v pripravah.
Keywords: ples, razvoj, zgodovina, plesna dejavnost, predšolsko obdobje, otrok
Published in DKUM: 23.04.2018; Views: 1407; Downloads: 179
.pdf Full text (387,75 KB)

32.
Vloga staršev in vzgojiteljev pri razvoju vrednot predšolskih otrok
Tamara Bratec, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela smo se najprej posvetili moralni vzgoji in moralnemu razvoju, saj je morala predpogoj za oblikovanje vrednot. Dotaknili smo se tudi učenja moralnih pravil, ki se jih otroci učijo iz lastnih izkušenj, starši pa se za uravnavanje njihovega vedenja poslužujejo raznih vzgojnih tehnik. Predstavili smo tudi definicije vrednot posameznih avtorjev, katerim so skupne ugotovitve, da vrednote prevzamemo in jih ponotranjimo, da usmerjajo naše vedenje, so nekaj, kar je vredno, in človeka k nečemu zavezujejo. Sledi razlaga Muskove hierarhije vrednot, ki jo sestavljajo nižja raven, vrednostne usmeritve srednjega obsega, vrednostni tipi ter vrednostne superdimenzije. V diplomskem delu smo pisali tudi o tem, zakaj so vrednote za človeka pomembne oz. kako mu koristijo v življenju. Predstavili smo štiri pristope, ki jih uporabljajo odrasli, ko učijo otoke vrednot. Vrednote se spreminjajo oziroma se oblikujejo skozi vse naše življenje, zato se nam je zdelo pomembno, da nekaj besed namenimo tudi temu poglavju. Sledijo najpomembnejša poglavja, ki se nanašajo na predšolsko obdobje, v njih pa opisujemo, na kakšen način otroku približati vrednote, kdaj začeti z vzgojo vrednot, učenje vrednot preko izkušenj ter glavno temo diplomskega dela, vlogo odraslega pri razvoju vrednot, ki smo ji posvetili tudi največ besed.
Keywords: vrednote, vloga, predšolsko obdobje, otrok, vrtec.
Published in DKUM: 22.09.2017; Views: 1535; Downloads: 196
.pdf Full text (1,42 MB)

33.
Rastoči vzorci v predšolskem obdobju
Kaja Čoh, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Mlade matematike v predšolskem obdobju spodbujamo predvsem s tem, da se z njimi pogovarjamo, jim postavljamo izzive v njihovem vsakdanjem okolju ter, da smo aktivno vpeti v njihov sistem spoznavanja matematičnih struktur. Ena izmed temeljnih vsebin na področju matematike, ki jo lahko na svojstven način približamo otrokom, je algebra. Le-ta v zgodnjem obdobju predstavlja spoznavanje različnih vzorcev in raziskovanje, kako jih nadaljevati. V pričujočem diplomskem delu smo se osredotočili predvsem na rastoče vzorce. Teoretični del diplomske naloge opredeljuje pomen algebre v zgodnjem obdobju, predstavlja različne vrste vzorcev, pri čemer je poudarek na rastočih vzorcih in njihovih primerih iz konkretnega didaktičnega materiala. V empiričnem delu pa smo raziskovali uspešnost predšolskih otrok pri nadaljevanju rastočih vzorcev in sicer glede na vrsto rastočega vzorca ter glede na stopnjo zahtevnosti vzorca. Prav tako smo preverjali razlike v uspešnosti nadaljevanja rastočih vzorcev glede na starost in matematične sposobnosti otrok. Raziskava je zajela skupno 70 otrok iz 2. starostnega obdobja in iz 1. razreda osnovne šole. Otrokom smo zastavili štiri realne in abstraktne rastoče vzorce, ki so jih morali nadaljevati v eno ali dve dimenziji, kar pomeni, da so se razlikovali po zahtevnosti. Rezultati so pokazali, da so skoraj vsi otroci znali nadaljevati preprost realni rastoči vzorec, večina otrok je bila uspešna tudi pri nadaljevanju preprostega abstraktnega vzorca in zahtevnejšega realnega vzorca, medtem ko pri nadaljevanju zahtevnejšega abstraktnega vzorca večina otrok ni bila uspešna. Statistično značilne razlike v uspešnosti glede na starost so se pokazale le pri zahtevnejšem abstraktnem vzorcu, kjer se je pokazala prednost najstarejše skupine otrok. Statistično značilne razlike v uspešnosti nadaljevanja rastočih vzorcev so se pokazale tudi glede na matematične sposobnosti otrok.
Keywords: predšolsko obdobje, algebra, rastoči vzorec, zgodnja matematika, nadaljevanje vzorcev
Published in DKUM: 08.08.2017; Views: 1428; Downloads: 185
.pdf Full text (2,02 MB)

34.
Vzorci otrokove navezanosti, ki se kažejo ob odhodu iz vrtca
Tamara Petrič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vzorci otrokove navezanosti, ki se kažejo ob odhodu iz vrtca smo proučevali vzorce otrokove navezanosti. Navezanost označujemo kot odnos med staršem in otrokom. Obstajajo štiri kategorije navezanosti, v katere uvrstimo otroke, glede na vzorce njihovega obnašanja do starša; to so varna navezanost, upirajoča navezanost, izogibajoča navezanost in dezorganizirana navezanost. Najboljši pokazatelj otrokove navezanosti na starša je otrokov odziv na starša ob ponovnem snidenju in ne ob ločitvi od starša, torej se vzorec navezanosti pokaže, ko starš pride po otroka v vrtec. Naš primarni cilj je ugotoviti, kateri vzorci navezanosti se najpogosteje pokažejo, ko pridejo starši po otroke v vrtec, in ali obstajajo razlike v navezanosti glede na spol otrok, spol starša, starost otrok in čas njihove vključenosti v vrtec. Z analizo vprašanj iz anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se pri večini otrok v največji meri pojavljajo vzorci varne navezanosti na starše. Prav tako nismo ugotovili posebnih razlik v navezanosti glede na zgoraj opisane dejavnike. V sklepnem delu smo podrobneje predstavili ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem zaključnega dela in naše ideje o nadaljnjem raziskovanju navezanosti predšolskih otrok.
Keywords: Otrok, starši, navezanost, vrtec, odhod iz vrtca, predšolsko obdobje
Published in DKUM: 08.08.2017; Views: 1395; Downloads: 250
.pdf Full text (1,41 MB)

35.
Razumevanje matematičnih vzorcev pri predšolskih otrocih
Klavdija Gorišek, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Razumevanje matematičnih vzorcev pri predšolskih otrocih je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Najprej je predstavljen teoretični del, kjer smo zajeli najpomembnejše informacije o matematičnih vzorcih. Predstavljene so različne skupine vzorcev, našteli in opisali smo materiale, ki jih lahko uporabljamo za delo z vzorci. Opisali smo tudi povezavo vzorcev z ostalimi področji Kurikuluma v vrtcu. V praktičnem delu diplomske naloge smo sledili aktivnostim, ki so navedene v članku Pre-school children's understanding of Mathematical patterns. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako predšolski otroci razumejo matematične vzorce. Aktivnosti smo izvajali v vrtcu, in sicer med otroki, starimi od štiri do šest let. Izvedli smo tri različne dejavnosti. Prva se je navezovala na ustvarjanje vzorca, druga na prepoznavanje gradnika v vzorcu in tretja na ponavljanje in nadaljevanje vzorca. Opisali smo dobljene rezultate in jih tudi slikovno ter grafično ponazorili. Ugotovili smo, da imajo otroci največ težav pri samostojnem ustvarjanju vzorca, saj je to uspelo le 12 % otrok. Pri dopolnjevanju nakazanega vzorca so bili bolj uspešni. Prav tako tudi pri tretji aktivnosti.
Keywords: predšolsko obdobje, matematika, matematične aktivnosti, algebra, vzorci.
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 2969; Downloads: 493
.pdf Full text (2,16 MB)

36.
Teorija uma v zgodnjem otroštvu: validacija vprašalnika za starše
Nika Knez, 2017, master's thesis

Abstract: Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti merske značilnosti (zanesljivost, strukturno in sočasno veljavnost) slovenske oblike Vprašalnika teorije uma za starše, ki smo ga v okviru raziskave tudi prevedli in priredili za slovensko populacijo. Gre za novo metodo v merjenju teorije uma, ki presega omejitve tradicionalnih mer teorije uma in se vse bolj uveljavlja na mednarodnem področju. Teorija uma je definirana kot sposobnost pripisovanja mentalnih stanj sebi in drugim ter napovedovanja in razumevanja posameznikovega vedenja na podlagi njegovih mentalni stanj. Rezultati na vzorcu 279 predšolskih otrok kažejo podobno strukturno veljavnost in visoko zanesljivost, kot je značilna za izvorno obliko vprašalnika. Na splošno rezultati faktorske analize podpirajo delitev postavk v tri lestvice (zgodnjo, osnovno in napredno raven teorije uma). Nekaj postavk se ni nasičalo glede na predvidevanja, zato smo za nekatere izmed teh predlagali spremembe v prevodu. Podprli smo tudi enofaktorsko rešitev. Tako enofaktorska kot trifaktorska rešitev sta se pokazali kot psihometrično ustrezni, vendar na podlagi rabe v tujih raziskavah priporočamo uporabo enofaktorske rešitve za splošno populacijo, trifaktorska rešitev pa se je pokazala kot uporabna predvsem pri specifičnih populacijah otrok (motnje avtističnega spektra). Med vedenjskimi nalogami in Vprašalnikom teorije uma se je pokazala statistično pomembna pozitivna povezanost. V raziskavi so predstavljene tudi povezave z nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Dobljeni rezultati v splošnem kažejo, da lahko teorijo uma zanesljivo in veljavno merimo s pomočjo ocen staršev in da Vprašalnik teorije uma za starše služi kot dobro merilo za preučevanje teorije uma v slovenskem prostoru.
Keywords: teorija uma, zgodnje otroštvo, predšolsko obdobje, faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost, vprašalnik za starše
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 3027; Downloads: 538
.pdf Full text (1,53 MB)

37.
VLOGA ODRASLEGA PRI SOOČANJU PREDŠOLSKEGA OTROKA Z IZGUBO
Simona Jereb, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vsakega enkrat v življenju doleti izguba; nekateri jo doživijo že v zgodnjem otroštvu, drugi kasneje. Večina ljudi o izgubi zelo težko govori, zato se tudi v predšolskem obdobju vzgojitelji izogibajo te teme oziroma ji ne namenjajo prav veliko pozornosti. Diplomsko delo je sestavljeno iz empiričnega in teoretičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena izguba in njen pomen. Natančneje je opredeljen pomen izgube pri predšolskem otroku, kakšne vrste izgub poznamo, soočanje otroka z izgubo, vloga odraslega pri soočanju otroka z izgubo in ustrezni ter neustrezni pristopi ob otrokovem soočanju z izgubo. V okviru empiričnega dela je prikazana raziskava o tem, kakšno vlogo imajo odrasli pri otrokovem soočanju v predšolskem obdobju. V raziskavi so bili vključeni starši, vzgojitelji in pomočniki predšolskih otrok iz vrtca Mavrica Vojnik, vrtca Jožice Flander in vrtca Slovenske Konjice. Zbrane podatke, ki smo jih pridobili z anketiranjem, smo nato obdelali s programom za statistično obdelavo podatkov imenovanim SPSS. Zanimalo nas je predvsem, kako odrasli ukrepajo, ko otrok doživi izgubo; ali so dovolj informirani in če prisotnost vzgojitelja, pomočnika vzgojitelja ter starša vpliva na otrokovo reakcijo ob izgubi. Prišli smo do ugotovitve, da najpogosteje odrasli otroka ob izgubi tolažijo, kar smo tudi predvidevali v eni izmed hipotez in da prisotnost odraslega ne vpliva na otrokovo reakcijo, saj je vsak otrok individuum in ob izgubi reagira po svoje.
Keywords: doživljanje, izguba, otrok, predšolsko obdobje, vloga, vrtec
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 1341; Downloads: 290
.pdf Full text (922,75 KB)

38.
IGRANJE, RAZISKOVANJE IN UČENJE V NEMŠKEM JEZIKU V VRTCU
Simone Golež, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Igranje, raziskovanje in učenje v nemškem jeziku v vrtcu obravnava zgodnje učenje in poučevanje tujega jezika v vrtcu. Namen diplomske naloge je predstaviti različne vidike učenja in poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju oziroma sodoben pristop poučevanja tujega jezika v vrtcu. Prav tako predstavljamo nekatere vrzeli pri poučevanju tujega jezika v vrtcu ter ponujamo spodbude in rešitve za uspešno poučevanje in učenje tujega jezika že na predšolski stopnji. Na podlagi mnenj raziskovalcev, strokovnjakov in lastnih izkušenj priporočamo začetek učenja in usvajanja tujega jezika v zgodnjem otroštvu. Prav tako predstavljamo integracijo tujega jezika v vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu. V praktičnem delu naloge na podlagi dveh vsebinskih sklopov ponujamo primer ustreznega pristopa pri integraciji nemškega jezika v vrtcu. V sklopa smo zajeli vsa področja s cilji, metodami in oblikami ter sredstvi, ki jih potrebujemo za izvedbo posamezne dejavnosti.
Keywords: predšolsko obdobje, integracija, zgodnje učenje tujega jezika, dejavnosti za poučevanje nemškega jezika v vrtcu
Published in DKUM: 18.08.2016; Views: 1468; Downloads: 119
.pdf Full text (1,32 MB)

39.
AKTIVNOSTI ZA ZGODNJI RAZVOJ ŠTEVIL V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Lavra Pušnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Aktivnosti za zgodnji razvoj števil v predšolskem obdobju smo skušali predstaviti, kje vse se pojavlja matematika v vrtcu. Matematika se v vrtcu ne pojavlja samo v načrtovanih dejavnostih, pač pa tudi v vsakodnevnih dejavnostih, rutini, igri in v okolju. Od vzgojitelja pa je odvisno, v kolikšni meri bo znal izkoristiti dane okoliščine, da bo otrokom matematiko čim bolj približal, na zabaven in nevsiljiv način. Nekaj besed smo posvetili tudi predštevilskemu obdobju, ki je osnova za oblikovanje pojma število. Da lahko rečemo, da je otrok usvojil pojem število in štetje, pa je potrebnih nekaj načel in strategij, ki jih mora uporabiti, kar smo opisali tudi v diplomskem delu. V drugem delu diplomskega dela pa smo se posvetili iskanju in zbiranju različnih aktivnosti, ki uresničujejo matematične cilje za zgodnji razvoj števil v predšolskem obdobju. Ker v slovenski literaturi še ni zbranega gradiva, ki bi uresničevalo cilje s področja zgodnjega razvoja števil v predšolskem obdobju, smo aktivnosti zbrali iz tuje literature. Aktivnosti smo sistematično uredili, tako, da jih lahko izvajamo zaporedno devet tednov. Vsak teden pokriva določeno vsebino za načrtovanje usvajanja pojma števila in štetja v predšolskem obdobju. Te vsebine so štetje, prirejanje, števniki in zaporedja števil, konzervacija števil, delo z množicami, primerjanje: več ali manj, razvrščanje, matematika in koledar ter urejanje podatkov. Za vsako vsebino smo natančneje opisali pet dejavnosti, jih opremili s slikami pripomočkov, ki jih potrebujemo za izvedbo dejavnosti in podali cilje, ki jih uresničujemo z izbrano dejavnostjo. Nekatere zbrane aktivnosti smo tudi izvedli v vrtcu.
Keywords: matematične dejavnosti, razvijanje številskih predstav, predšolsko obdobje, število, štetje
Published in DKUM: 27.05.2016; Views: 2920; Downloads: 780
.pdf Full text (3,11 MB)

40.
Integracija matematičnih in gibalnih aktivnosti v predšolskem obdobju
Jasmina Knafelc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomskega dela z naslovom Integracija matematičnih in gibalnih aktivnosti v predšolskem obdobju je poiskati in izvesti aktivnosti medpodročne povezave med matematičnim in gibalnim področjem. Namen diplomskega dela je podrobna evalvacija izvedenih aktivnosti glede na matematično in gibalno področje. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljeno, kako se otroci v vrtcu seznanjajo z matematiko. Podrobno so opredeljene tudi značilnosti in pomen gibanja otrok v predšolskem obdobju. Teoretični del v nadaljevanju zajema še opis medpodročnega povezovanja obeh področij. Empirični del je sestavljen iz pridobljenih podatkov z ocenjevalnih listov in podrobne razlage napredka vseh aktivnosti glede na celotno skupino otrok. Praktični del zajema pet aktivnosti povezovanja področij matematike in gibanja. Aktivnosti smo načrtovali na podlagi svojih zamisli. Pri izvedbi je sodelovalo štiriindvajset otrok, od tega enajst deklic in trinajst dečkov, starih štiri in pet let. Rezultati področja matematike so pokazali, da imajo otroci težave pri štetju na različne načine. Rezultati področja gibanja pa kažejo, da imajo otroci dobro razvite gibalne spretnosti, ki smo jih preverjali.
Keywords: predšolsko obdobje, integracija, matematika, gibanje, evalvacija
Published in DKUM: 29.10.2015; Views: 1300; Downloads: 298
.pdf Full text (1,07 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica