1. Gibalna aktivnost predšolskih otrok in njihovih staršev v mestnem okolju : diplomsko deloAndrej Farazin, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljen pomen gibalne/športne aktivnosti v predšolskem obdobju, pri čemer je sprva predstavljen gibalni razvoj otroka, faze in dejavniki razvoja. Zanimal nas je vpliv družine na gibalne aktivnosti otrok ter sama gibalna dejavnost staršev. Predstavljene so tudi smernice s priporočili za gibalno aktivnost otrok in odraslost. Preučevali smo povezanost časa, ki ga otroci preživijo za zasloni s gibalnimi dejavnostmi.
Diplomsko delo je raziskovalnega tipa. V raziskavi smo preverili tri zastavljene hipoteze, raziskavo pa smo izvedli s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši predšolskih otrok (3-6 let). Ugotovitve raziskave so prikazane v grafih, ki jih spremljajo razlage.
Ugotavljali smo, da so predšolski otroci redno gibalno aktivni na prostem, večina jih ni vključenih v organizirano vadbo, tisti ki pa so, pa obiskujejo predvsem splošno telovadbo. Otroci v povprečju dosegajo priporočeno količino dnevnih gibalnih aktivnosti. Starši so v prostem času po večini vključeni tako v zmerno, predvsem pa visoko intenzivne gibalne dejavnosti, pri čemer pa se na našem vzorcu ne potrdi povezanost med pogostostjo gibalnih/športnih aktivnosti staršev in otrok. Ugotavljamo, da se starši pri otrocih večinoma držijo smernic glede zaslonskega časa, hkrati pa se ne potrdi povezanost zaslonskega časa in gibalno aktivnostjo otrok.
Na podlagi rezultatov smo vse tri hipoteze zavrnili.
Keywords: gibalni razvoj, predšolski otroci, gibalna/športna aktivnost, družina, čas za zasloni, mestno okolje
Published in DKUM: 08.01.2025; Views: 0; Downloads: 4
 Full text (785,76 KB) |
2. Spremembe v izvedbi temeljnih gibalnih vzorcev mlajših otrok po trimesečnem vadbenem programu : diplomsko deloLucija Repas, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu so predstavljene spremembe v izvedbi temeljnih gibalnih vzorcev mlajših otrok na podlagi trimesečnega vadbenega programa. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otrok, podrobneje se predstavljene faze gibalnega razvoja, opredeljeni so mejniki v gibalnem razvoju, prav tako so opisane gibalne kompetence, sposobnosti in spretnosti. Predstavljene so tudi lokomotorne in manipulacijske spretnosti v merskih nalogah TGMD-3. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki so bili pridobljeni na podlagi merskih nalog TGMD-3 na neslučajnostnem vzorcu, ki je obsegal 201 otroka, ki je bil v šolskem letu 2023/24 vključen v enega izmed mariborskih vrtcev. Na podlagi empiričnega dela je bilo ugotovljeno, da obstaja razlika med začetnim stanjem in stanjem po koncu vadbenega programa, saj so vsi otroci napredovali v izvedbi kazalnikov posameznih gibalnih nalog. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da otrokom največ težav povzroča izvedba vodenja žoge na mestu z eno roko. Ugotovljeno je bilo tudi, da se med dečki in deklicami niso pojavile statistično značilne razlike v izvedbi gibalnih nalog, tako pred začetkom kot tudi po koncu vadbenega programa.
Keywords: Predšolski otroci, gibalne kompetence, TGMD-3, napredek, gibalne naloge.
Published in DKUM: 13.12.2024; Views: 0; Downloads: 9
Full text (1,35 MB) |
3. Spremljanje razvoja fine motorike otrok v starosti od 3 do 6 let : diplomsko deloLucija Čander, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil predstaviti in spremljati razvoj fine motorike otrok starih tri do šest let in preveriti, ali kinetični pesek vpliva na razvoj fine motorike. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otrok, pojasnjena groba in fina motorika ter uporaba kinetičnega peska v vrtcu. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati štirimesečne raziskave, v katero je bil vključen neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 49 otrok starih od 38 do 70 mesecev, iz treh enot vrtca pri OŠ Videm. Uporabljena je bila kvantitativna tehnika zbiranja podatkov z merskim instrumentom treh nalog testa MOT 4-6 (točkovanje/tapkanje, ujem palice in zbiranje vžigalic) ter testom sestavljanja votlih kock. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni t-test za odvisne vzorce, t-test za neodvisne vzorce in Pearsonov koeficient korelacije. Na osnovi obdelanih podatkov je bilo ugotovljeno, da kinetični pesek pozitivno vpliva na razvoj fine motorike, saj so otroci eksperimentalne skupine na finalnem testiranju dosegli boljše rezultate kot otroci kontrolne skupine, razlika je statistično značilna (p < 0,05). Pri eksperimentalni skupini je med rezultati testov na inicialnem in na finalnem testiranju nastala visoka/močna pozitivna povezanost (r = 0,701), povezanost je statistično značilna (p < 0,001).
Keywords: predšolski otroci, gibalni razvoj, fina motorika, kinetični pesek, MOT 4-6.
Published in DKUM: 12.12.2024; Views: 0; Downloads: 28
Full text (2,09 MB) |
4. Človeška figura kot motiv za likovne dejavnosti v starosti 5-6 let : diplomsko deloDoroteja Valner Gider, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen našega diplomskega dela je predstaviti izviren in sodoben didaktični sklop priprav za likovne dejavnosti v vrtcih. Diplomsko delo z naslovom Človeška figura kot motiv za likovne dejavnosti otrok v starosti 5-6 let zajema načrtovanje, izvedbo in podrobno analizo didaktičnega sklopa priprav, ki je namenjen k izboljšanju praktičnega likovnega dela v vrtcih. Vzorčne likovne dejavnosti, ki so nevsakdanje in drugačne, smo načrtovali na vseh šestih likovnih področjih in izbrali posamezno likovno tehniko, za katero menimo, da najbolj ustreza posameznemu likovnemu motivu.
V praktičnem delu smo se na podlagi strokovne literature poglobili v načrtovano delo in ugotovili, da z nevsakdanjimi motivi, ki se med sabo razlikujejo, in z motivom povezano likovno tehniko motiviramo otroke, da se ukvarjajo z likovnim problemom in na ta način uresničujemo zadane likovne cilje in prispevamo k uresničitvi ustvarjalnih potencialov.
V diplomskem delu bomo uporabili deskriptivno, neeksperimentalno in komparativno metodo pedagoškega raziskovanja in uporabili bomo metode kvalitativne metodologije. Likovne dejavnosti smo izvajali v vrtcu pri Osnovni šoli Kuzma v homogeni skupini otrok, starih 5-6 let.
Keywords: likovne dejavnosti, likovna področja, likovne tehnike, motivi, predšolski otroci.
Published in DKUM: 12.12.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (1,89 MB) |
5. Plesna improvizacija otrok, starih od pet do šest let : diplomsko deloSarita Završek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je, preko opazovalnega protokola, spremljati plesno improvizacijo otrok v vrtcu in preveriti, ali obstajajo razlike med prvim in zadnjim opazovanjem. V teoretičnem delu naloge smo predstavili pomen plesa, ples v predšolskem obdobju in pomen gibalnega razvoja pri predšolskih otrocih. Opredelili smo tudi cilje, oblike, metode in naloge pri plesnih dejavnostih v vrtcu, pedagoška načela pri plesni vzgoji, gibalno-plesno ustvarjalnost otrok ter plesno improvizacijo. V praktičnem delu smo predstavili načrtovane in izvedene dejavnosti na podlagi metode improvizacije, ki smo jih izvedli v vrtcu s skupino otrok starih 5–6 let. Dejavnosti smo spremljali preko opazovalnega protokola, ki smo ga pripravili za namen raziskave. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja in metodo praktičnega dela z načrtnim opazovanjem otrok. Diplomsko delo prispeva k razumevanju pomembnosti plesne improvizacije pri predšolskih otrocih.
Keywords: plesna vzgoja, predšolski otroci, plesna improvizacija, plesna ustvarjalnost
Published in DKUM: 09.10.2024; Views: 0; Downloads: 46
Full text (1,43 MB) |
6. Poznavanje in uporaba fermentiranih živil v prehrani predšolskih otrokErika Kolednik, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Fermentacija je že tisočletja ključen proces za podaljšanje roka uporabe in
izboljšanje prehranskih lastnosti živil. Predstavlja anaeroben proces, ki prinaša
biokemijske spremembe, kot so tvorba mlečne kisline, alkohola in vitaminov, ter zaradi
nastalih bioaktivnih snovi pozitivno vpliva na zdravje ljudi.
Metode: Študija analizira poznavanje in uporabo fermentiranih živil med starši
predšolskih otrok. Raziskava je temeljila na zbiranju podatkov s poudarkom na
vprašanjih o ozaveščenosti o fermentiranih živilih ter njeni vključitvi v prehrano otrok.
Rezultati: Večina anketirancev je potrdila vključevanje fermentiranih živil v prehrano
otrok, čeprav ne tako pogosto, kot je bilo pričakovano. Ključen rezultat je bil
pomanjkanje informacij o fermentiranih živilih s strani zdravstvenih delavcev
(informacije o fermentiranih živilih je od zdravstvenih delavcev prejelo le 10 %
anketirancev).
Razprava in zaključek: Nadaljnji koraki bi lahko vključevali izobraževalne kampanje za
starše o koristih fermentiranih živil za zdravje otrok, s poudarkom na vlogi zdravstvenih
delavcev pri informiranju staršev. Prav tako bi bilo smiselno nadaljevati s študijami
drugih dejavnikov, ki vplivajo na uporabo fermentiranih živil med starši predšolskih otrok
ter razvijati smernice za spodbujanje zdrave prehrane v tej populaciji.
Keywords: fermentirana živila, predšolski otroci, prehrana
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 79; Downloads: 56
Full text (3,36 MB) |
7. Plesne dejavnosti v vrtcih montessori : diplomsko deloValentina Novak, Zala Vogrinec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na pripravo in izvedbo plesnih dejavnosti v skladu z didaktičnimi smernicami pristopa montessori. V teoretičnem delu smo raziskali pedagogiko montessori, ki spodbuja samostojno učenje in prilagojeno okolje za razvoj otrok ter vlogo plesa v predšolskem obdobju, ki krepi motorične, čustvene in socialne sposobnosti otrok. Poudarili smo ključne značilnosti montessori učnega pristopa ter cilje in metode plesnih dejavnosti v vrtcih. V empiričnem delu smo raziskali, kako lahko plesne dejavnosti integriramo v okolje montessori ter kakšni bodo odzivi otrok na te dejavnosti. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja in metodo praktičnega dela. Raziskovalni vzorec je zajemal neslučajnostno skupino otrok drugega starostnega obdobja (3–6 let), iz vrtca Hiša otrok montessori Maribor. Podatke smo zbrali preko načrtovanih plesnih dejavnosti, ki smo jih povezali s pedagogiko montessori in jih kvalitativno obdelali. Raziskava je pokazala, da so otroci med plesnimi dejavnostmi izražali visoko zanimanje, motivacijo, ustvarjalnost in samostojnost. Vzgojitelji so imeli ključno vlogo pri ustvarjanju optimalnega učnega okolja. Plesne dejavnosti so pozitivno vplivale na razvoj otrokove ustvarjalnosti, socialnih veščin ter na pozitivno doživljanje glasbe in gibanja. Ugotovili smo, da vključevanje plesnih dejavnosti v vrtce montessori pomembno prispeva k celostnemu razvoju otrok. Plesne dejavnosti se lahko redno vključujejo v dnevno rutino, saj izboljšujejo otrokovo doživljanje in izražanje skozi glasbo in gibanje. Ugotovitve naše raziskave odpirajo možnosti za nadaljnje raziskave in izboljšave pri vključevanju plesa v pedagoški pristop montessori.
Keywords: plesna vzgoja, predšolski otroci, metoda montessori
Published in DKUM: 22.08.2024; Views: 92; Downloads: 38
Full text (811,28 KB) |
8. Vpliv sodobne tehnologije na dnevno rutino predšolskega otroka : diplomsko deloZarja Korelc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature pojasnili pozitivne in negativne vplive sodobne tehnologije (ST) na otrokov celostni razvoj. Opisali smo tudi priporočila uporabe ST pri predšolskih otrocih, uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v vrtcih in vlogo staršev pri otrokovem vstopu v digitalni svet. Empirični del temelji na namenu diplomskega dela. V raziskavi je sodelovalo 110 staršev predšolskih otrok, starih od 1 do 5 let. Anketni vprašalnik je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu nas je zanimala pogostost rabe ST v času dnevne rutine med predšolskimi otroki. V drugem delu pa smo želeli raziskati pogostost rabe ST med starši v prisotnosti otrok. S pomočjo Kullbachovega 2Ȋ testa smo raziskali povezavo med izobrazbo staršev in pogostostjo rabe ST pri predšolskih otrocih ter povezavo med starostjo otrok in pogostostjo rabe ST. Ob analizi zbranih vprašalnikov smo ugotovili, da je uporaba ST precej razširjena med predšolskimi otroki v času dnevne rutine. Najpogosteje otroci uporabljajo ST v času skupnega hranjenja, pred spanjem, kot način pomiritve ali pa je ta prisotna le v ozadju v času njihove igre.
Keywords: sodobna tehnologija, predšolski otroci, starši, informacijska-komunikacijska tehnologija, dnevna rutina
Published in DKUM: 31.07.2024; Views: 146; Downloads: 43
Full text (1,20 MB) |
9. Načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v prekmurskih vrtcih : diplomsko deloLea Hul, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v prekmurskih vrtcih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej na kratko predstavili zgodovino predšolske vzgoje v Prekmurju. Nato smo se osredotočili na ples in njegove značilnosti ter njegov pomen za razvoj predšolskega otroka. Opredelili smo različne vrste plesnih dejavnosti, pristope, oblike in metode za načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v vrtcih.
V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskali potek načrtovanja in izvajanja plesnih dejavnosti v prekmurskih vrtcih. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je zajemal vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Uporabili smo neslučajnostni vzorec 63 pedagoških delavcev prekmurskih vrtcev.
Raziskava ponuja vpogled v prakso načrtovanja in izvajanja plesnih dejavnosti v prekmurskih vrtcih ter poudarja pomen raznolikosti pristopov in izzivov, s katerimi se vzgojitelji soočajo. Rezultati lahko predstavljajo izhodišča za nadaljnji razvoj in izboljšanje pedagoške prakse na področju plesne vzgoje v predšolskih ustanovah v Prekmurju.
Keywords: plesne dejavnosti, načrtovanje, izvajanje, predšolski otroci, Prekmurje
Published in DKUM: 31.07.2024; Views: 157; Downloads: 26
Full text (1,10 MB) |
10. Primerjava različnih didaktičnih pristopov na usvajanje lokomotornih spretnosti mlajših otrok : diplomsko deloIza Smeh, 2024, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu smo najprej predstavili razvoj otroka in nato dejavnike, ki nanj vplivajo. To so dednost, okolje in lastna aktivnost. Predstavili smo gibanje, gibalni razvoj in otrokov gibalni razvoj. Opisali smo temeljne gibalne spretnosti, kamor spadajo pedipulacije oziroma lokomocije, manipulacije in sestavljena gibanja. Vse tri smo podrobneje opisali. Na koncu smo opisali, kaj so didaktični pristopi in dva predstavili, in sicer neposredno usmerjanje otroka in usmerjanje preko igre, ki sta bila ključna v raziskavi diplomske naloge. Otroci so se preko teh dveh didaktičnih pristopov učili lokomotornih spretnosti (tek, prisunski poskoki naprej, poskoki po eni nogi, hopsanje, skok v daljino z mesta in prisunski poskoki v stran). Vse tri skupine otrok (eksperimentalna skupina 1, eksperimentalna skupina 2 in kontrolna skupina) smo posneli, ko so te naloge izvajali, in gibanja otrok ocenili s pomočjo merskega postopka TGMD-3. Snemanje smo ponovili trikrat, saj smo posneli začetno, vmesno in končno stanje. Rezultate smo nato analizirali in jih interpretirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, s katerim didaktičnim pristopom (neposredno usmerjanje ali usmerjanje preko igre) se otroci bolje naučijo ciljnega gibanja in kateri didaktični pristop jih je bolj motiviral. Skozi celotno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da se otroci ciljnega gibanja bolje naučijo skozi igro, saj jih le-ta bolj motivira in je zanje bolj zanimiva.
Keywords: predšolski otroci, gibanje, temeljne gibalne spretnosti, lokomotorne spretnosti, didaktični pristopi, neposredno usmerjanje otrok, usmerjanje preko igre, TGMD-3
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 248; Downloads: 65
Full text (2,21 MB) |
