| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 231
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Spoznavanje Zemlje in njenega površja z uporabo modelov v vrtcu : diplomsko delo
Vida Petauer, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Astronomija in geologija sta znanstveni vedi. Prva proučuje nebesna telesa in naravne pojave v vesolju, druga je osredotočena na proučevanje Zemljinega nastanka, njeno sestavo, obliko ter procese nad in pod njenim površjem. V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv uporabe fizičnih modelov pri podajanju vsebine s področja astronomije in geologije. Namen je bil ugotoviti otroške predstave o vesolju, Osončju, notranjosti našega planeta, tektonskih ploščah, potresih in vulkanih. Načrtovali smo projektni teden, v katerem je sodelovalo 20 otrok, starih 5 do 6 let. Prvi in zadnji dan smo otroške predstave ugotavljali z izvedbo kviza, reševanjem delovnega lista in intervjujem 6-ih otrok. Ostale dni smo posvetili izvedbi načrtovanih dejavnosti, kjer smo otrokom s pomočjo različnih fizičnih modelov, fotografij ter videoposnetkov ponudili konkretne izkušnje o obravnavani vsebini. Glavno vodilo je bila uporaba fizičnih modelov, ki so podrobneje opisani v poglavju 3.5.1 Predstavitev pripravljenih fizičnih modelov ter ostalih vizualizacijskih pripomočkov. Glede na odzive otrok in primerjavo rezultatov pred izvedbo dejavnost in po izvedbi le-teh ugotavljamo, da so imeli nekateri otroci že pred izvedbo dejavnosti nekaj izkušenj in predstav o določenih pojmih. Uporabljeni fizični modeli so jih zelo motivirali k sodelovanju ter pozitivno vplivali na oblikovanje ustreznih predstav relativne večine otrok, sodelujočih v projektnem tednu.
Keywords: planet Zemlja, površje Zemlje, uporaba modelov, predšolska vzgoja
Published in DKUM: 16.09.2022; Views: 92; Downloads: 39
.pdf Full text (6,50 MB)

2.
Slikanica Zlatolaska in trije medvedi kot izhodišče matematičnih dejavnost : diplomsko delo
Timotej Požgan, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V svojem diplomskem delu z naslovom Slikanica Zlatolaska in trije medvedi kot izhodišče matematičnih dejavnosti smo predstavili med področno povezovanje matematike in jezika v vrtcu. Konkretno smo vsebino otroške literature povezali z matematičnimi dejavnostmi. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili področje matematike v vrtcu. V ospredje smo postavili dejavnosti matematike, ki smo jih razdelili na vsakodnevne spontane dejavnosti, ter načrtovane dejavnosti v vrtcu. Poudarili smo tudi pomen vloge vzgojitelja pri učenju področja matematike. Velik poudarek smo v diplomskem delu namenili medpodročnemu povezovanju, še posebej matematike in jezika v vrtcu. V diplomskem delu smo predstavili pomembnost uporabe otroške slikanice v vrtcu, še posebej v povezavi z matematično vsebino. Kot izhodišče smo v diplomskem delu uporabili slikanico Zlatolaska in trije medvedi. V praktičnem delu diplomskega dela smo najprej predstavili matematične dejavnosti in jih nato izvedli v vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica na enoti Zgornja Ložnica. Glavni cilj teh dejavnosti je bil, da otrokom približamo matematiko na zabaven način, ter jih ob vsebini zgodbe popeljemo skozi zanimive matematične dejavnosti. S pomočjo vsebine slikanice smo zastavili matematične dejavnosti, ki so bile vezane na zgodbo. V drugem delu našega praktičnega dela diplomskega dela smo s pomočjo tabel predstavili ugotovitve pri izvedbi matematičnih dejavnosti. Ugotovitve so pokazale, da so bili otroci pri matematičnih dejavnostih uspešni. Izkazalo se je tudi, da je matematična zgodba dobra podlaga za izpeljavo matematičnih dejavnosti.
Keywords: predšolska vzgoja, otroška literatura, matematične dejavnosti, matematika, integracija področij.
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 122; Downloads: 31
.pdf Full text (2,40 MB)

3.
Obogatitev dnevne rutine s socialnimi igrami pri otrocih prvega starostnega obdobja : magistrsko delo
Helena Vogrinec, 2021, master's thesis

Abstract: Dnevna rutina zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Ker je le-ta nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, velikokrat prinese togost. Da bi to togost spremenili v prijetno vodene prehode med segmenti dnevne rutine, jih lahko obogatimo s socialnimi igrami. Z uvedbo in uporabo skrbno izbranih in načrtovanih socialnih iger, otroci spoznavajo, usvajajo in razvijajo socialne veščine. V empiričnem delu smo preverili kakšne so razlike pred in po vključevanju socialnih iger v dnevno rutino glede na a) čustvene odzive, b) medsebojne odnose, c) motiviranost in aktivnost, d) lažje prehajanje med dejavnostmi, e) samostojnost in f) samoregulacijo. V raziskavi je sodelovalo 12 otrok, starih od 1 do 2 leta. Analiza je pokazala, da je obogatitev dnevne rutine primer dobre prakse. Razlike pred in po izvedbi obogatitvenih dejavnosti v dnevni rutini so se kazale v povečanju strpnosti, aktivnega sodelovanja, motivaciji, v medsebojnih odnosih ter ustvarjanju prijetnega vzdušja v igralnici. Rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za obogatitev in izboljšanje socialnih interakcij v dnevni rutini vrtca.
Keywords: Dnevna rutina, vrtec, otrok, predšolska vzgoja, socialne veščine, socialne igre.
Published in DKUM: 28.07.2022; Views: 148; Downloads: 31
.pdf Full text (2,28 MB)

4.
Primerni motivi za likovno izražanje otrok v starosti 2-4 leta na temo pomlad
Ines Jurčič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Primerni motivi za likovno izražanje otrok starih 2-4 leta na temo pomlad smo predstavili nekaj drugačnih, novih idej za likovno dejavnost v vrtcih na temo pomlad. Obdelali smo štiri likovna področja in sicer: risanje, slikanje, odtiskovanje (grafika) in kiparstvo. Znotraj njih smo uporabili različne likovne tehnike, primerne za likovno delo v predšolskem obdobju. Dejavnosti smo izvajali z otroki v vrtcu, starimi 2-4 leta. V teoretičnem delu diplomskega dela smo pojasnili naravo likovnih motivov in likovnih tem v okviru predšolske likovne didaktike, značilnosti načrtovanja likovnih dejavnosti v vrtcu, podali značilnosti razvoja likovnega izražanja v predšolskem obdobju pri različnih starostih in navedli načela predšolske likovne didaktike. Predstavili smo še likovna področja in likovne tehnike s poudarkom na primernih tehnikah ter opozorili na najpogostejše napake na področju likovnih dejavnosti. V praktičnem delu smo izvajali osem nastopov iz področja didaktike likovne vzgoje na temo pomlad. Risali smo koreninice rastlin na papirnate kozarčke in svoje odseve, ki smo jih opazovali v lužah. Na stare dežnike smo slikali z rokami, sami smo si zmešali tudi barvo iz blata in vode ter z njo slikali na risalne liste. V glino smo s prsti naredili polževo sled in valjali deževnike, ki smo jih opazovali v naravi. Z vatiranimi palčkami smo odtiskovali regratove lučke ter odtiskovali muhe iz zmečkanega papirja. Ugotovili smo, da drugačni, bolj abstraktni motivi otroke bolj pritegnejo in povečajo otrokovo zanimanje za dejavnost. Ugotovili smo tudi, da je v vsakem tematskem sklopu ogromno možnosti za izbiro likovnih motivov in da je možno, ne glede na tematiko, ki se v vrtcu obravnava, izvesti kvalitetno likovno dejavnost.
Keywords: likovni motiv, likovna tehnika, likovna dejavnost, predšolska vzgoja, otroci
Published in DKUM: 15.07.2022; Views: 165; Downloads: 24
.pdf Full text (1,99 MB)

5.
Primerjava pripovedovanja zgodbe ob nizu sličic ter sliki z več elelmenti : diplomsko delo
Tamara Lesnika, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo obravnavali govorni razvoj, ki je za otroke v predšolskem obdobju izjemnega pomena. Osredotočili smo se na številne dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj. Ker pa se naše diplomsko delo nanaša na pripovedovanje zgodb, smo ugotavljali, kakšne zgodbe lahko pričakujemo pri otrocih določene starosti, kako se razvoj pripovedovanja stopnjuje ter kako krepimo otrokov besedni zaklad. Veliko vlogo pri komunikaciji ima prav tako poslušanje, zato smo del teoretičnega dela namenili tudi temu, kjer smo predstavili načine poslušanja ter njegovo krepitev. Empirični del pa zajema predstavitev podatkov, ki smo jih pridobili z zbiranjem in analiziranjem zgodb. V raziskavo je bilo vključenih 14 otrok starih 5–6 let. V raziskavi smo primerjali pripovedovanje zgodb ob nizu treh sličic ter pripovedovanje zgodb ob eni sliki z več elementi. Številne raziskave kažejo, da so otroci tvorili daljše zgodbe pri pripovedovanju ob nizu treh sličic, ki so jih lahko postavili v poljubno zaporedje, kot pri eni sliki, ki vsebuje več elementov. Tudi v empiričnem delu naše raziskave smo ugotovili, da so otroci uporabili več besed, povedi ter dogodkov pri pripovedovanju ob nizu treh sličic.
Keywords: pripovedovanje, govorni razvoj, poslušanje, predšolska vzgoja, zgodba
Published in DKUM: 10.06.2022; Views: 218; Downloads: 64
.pdf Full text (972,15 KB)

6.
Analiza praktičnega usposabljanja za didaktiko družboslovja v študijskem programu predšolska vzgoja 1. stopnja : magistrsko delo
Klavdija Kangler, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo evalvirali praktično usposabljanje študentov predšolske vzgoje za didaktiko družboslovja iz vidika več ravni oz. perspektiv. Na teoretični ravni, na ravni primerjave predmetnikov, na ravni evalvacije dnevnikov praktičnega usposabljanja, na ravni mnenj študentov in na ravni refleksije mentorjev v vrtcih. V teoretičnem delu smo predstavili praktično usposabljanje za bodoče vzgojitelje predšolskih otrok, vloge sodelujočih v praktičnem usposabljanju, področje evalvacije, ki se dotika vseh deležnikov praktičnega usposabljanja in vsebine, cilje, oblike dela ter integracijo didaktike družboslovja z drugimi področji. V empiričnem delu predstavljamo rezultate analize dnevnikov praktičnega usposabljanja, rezultate anketnega vprašalnika, ki so ga reševali študentje dodiplomskega študija predšolske vzgoje, ter analizo intervjujev z mentoricami, ki na pedagoško prakso sprejemajo študente študijskega programa Predšolska vzgoja. Rezultati so pokazali, da so študentje delno usposobljeni za samostojno delo z otroki na področju družbe, da si na nastopih za področje družbe pretežno izbirajo manj kompleksne teme, njihove kompetence se razvijajo postopoma. Mentorji prav tako opažajo delno usposobljenost za vodenje dejavnosti za področje družbe pri študentih in pri sebi. Naloga pomembno prispeva k razumevanju didaktičnih in pedagoških kompetenc študentov za področje družbe, saj predstavlja različne perspektive raziskovalnega problema.
Keywords: didaktika družboslovja, praktično usposabljanje, evalvacija, predšolska vzgoja
Published in DKUM: 02.03.2022; Views: 336; Downloads: 60
.pdf Full text (1,26 MB)

7.
Razvijanje socialnih veščin z lutkovnim projektom : diplomsko delo
Mateja Mašek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Otroci se socialnih veščin naučijo preko interakcij z drugimi otroci in odraslimi osebami. Socialne igre v vrtcu predstavljajo pomemben del socialnih interakacij, ki so lahko v pomoč pri razvoju socialnih veščin. V praktičnem delu naloge smo s pomočjo lutkovnega projekta opisali pripravo, izvedbo in evalvacijo lutkovnega projekta v skupini 20 otrok, starih 5 do 6 let, v katerega smo vključili socialne igre. Otroke smo ocenili pred in po izvedbi projekta po postavkah za posamezne socialne veščine. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v izražanju strpnosti otrok, pri otrokovem ustreznem izražanju misli, čustev, želj in potreb, v zmožnostih sodelovanja otroka v socialnih igra s pravili, v spontanem sodelovanju v skupinskih nalogah in prilagajanju članom skupine, v izkazovanju empatije, pri spoštovanju pravil iger, pri uspešni komunikaciji z vrstniki, pri reševanju konfliktov brez agresije, pri vzpostavljanju prijateljskih odnosov, pri spontani igri z lutko, pri otrokovem vključevanju lutke ljubljenke v dnevno rutino in sproščenem odnosu do lutke pred in po izvedbi projekta. Rezultati te naloge so pomembni za razumevanje razvoja socialnih veščin ob uporabi lutke ljubljenke v skupini.
Keywords: Socialne veščine, lutka ljubljenka, motivacija, socialne igre, medsebojni odnosi, predšolska vzgoja.
Published in DKUM: 14.01.2022; Views: 420; Downloads: 56
.pdf Full text (2,27 MB)

8.
Profesionalni razvoj vzgojitelja : diplomsko delo
Jan Jeraj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Za kakovostno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela je pomemben profesionalni razvoj vzgojiteljev. Le-ti morajo poleg širokega spektra znanj in spretnosti posedovati tudi psihofizične sposobnosti, empatijo ter komunikacijske sposobnosti. Za namen diplomske naloge smo na podlagi kvantitativne raziskovalne metode preučili profesionalni razvoj vzgojiteljev ter vpliv biografij starejših predšolskih vzgojiteljev na profesionalni razvoj mlajših predšolskih vzgojiteljev. S preučitvijo sekundarnih virov in primarnih podatkov, ki smo jih pridobili na podlagi anketiranja in statistične analize, smo prišli do ugotovitve, da med starejšimi in mlajšimi vzgojitelji ne obstajajo statistične razlike v vplivu posameznih oblik strokovnih usposabljanj, ter da na njihov profesionalni razvoj ne glede na starost vplivajo podobni dejavniki, kot so branje strokovne literature ter stalno strokovno izpopolnjevanje na tematskih konferencah in ostalih usposabljanjih.
Keywords: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalni razvoj, otroci, predšolska vzgoja.
Published in DKUM: 14.01.2022; Views: 379; Downloads: 105
.pdf Full text (1,42 MB)

9.
Razvijanje veščin malčkov pri dnevni rutini s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja Developing toddlers ’skills in a daily routine by encouraging algorithmic thinking
Patricija Grad, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Izvajanje dnevne rutine pri otrocih v prvem starostnem obdobju vključuje vsa področja razvoja in hkrati ponuja priložnost za učenje osnovnih veščin samostojnosti. Dnevna rutina predstavlja čas za učenje, otrokom daje občutek varnosti in skupnosti. Učenje osnovnih veščin samostojnosti lahko izvajamo tudi s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja pri otrocih v prvem starostnem obdobju. Algoritmično mišljenje je ena izmed najpomembnejših kompetenc, s katero lahko rešujemo probleme vsakdanjega življenja. Razvoj veščin algoritmičnega mišljenja spodbuja razvoj drugih veščin, kot so ustvarjalnost, logično razmišljanje, odločanje ipd., zato je pomembno razvijati veščine algoritmičnega mišljenja že v zgodnjem otroštvu. V praktično empiričnem delu smo oblikovali vaje in dejavnosti za razvijanje samostojnosti v skupini pri otrocih od 1 do 2 leti (n=14). S pomočjo ocenjevalne lestvice smo spremljali razlike v doseženih veščinah pri umivanju rok ter obuvanju in sezuvanju copat. Vaje, ki so vključevale učenje po korakih za vsako izmed izbranih veščin, smo izvajali 10 dni. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike v sposobnostih umivanja rok ter obuvanja in sezuvanja copat pred in po izvedenih vajah. Rezultati naloge so pomembni za spodbujanje algoritmičnega mišljenja pri mlajših otrocih saj ponujajo razmislek, kako bi lahko vzgojitelj pri svojem delu uporabili podobne strategije tudi na drugih področjih.
Keywords: predšolska vzgoja, razvijanje veščin malčkov, dnevna rutina, algoritmično mišljenje, družboslovje
Published in DKUM: 04.01.2022; Views: 272; Downloads: 66
.pdf Full text (2,69 MB)

10.
Vloga otroka v različnih alternativnih konceptih : diplomsko delo
Sabina Pušnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela z naslovom Vloga otroka v različnih alternativnih konceptih je opredeliti različne alternativne koncepte, in sicer waldorfski vzgojni koncept, vzgojni koncept Marie Montessori, summerhillski vzgojni koncept in vzgojni koncept Reggio Emilia ter vloge, ki jih prevzema predšolski otrok v posameznem alternativnem vzgojnem konceptu. V teoretičnem delu smo sprva predstavili vzroke za pojavitev alternativnih vzgojnih konceptov. Nadaljevali smo s predstavniki omenjenih konceptov in njihovimi teorijami ter podali glavne posebnosti posameznih alternativnih konceptov. Osredotočili smo se predvsem na vlogo otroka, ki jo predpostavljajo posamezni koncepti. Teoretični del smo zaključili s podatki, ki prikazujejo stanje oz. delovanje alternativnih vzgojnih konceptov dandanes, usmerili pa smo se predvsem na območje Slovenije. Za izvedbo empiričnega dela smo s pomočjo strokovne literature sestavili anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili potrebne podatke za izvedbo empirične raziskave. V empirični raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, zaposleni v različnih vrtcih po Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 100 strokovnih delavcev.
Keywords: Alternativni koncepti, predšolska vzgoja, vloga otroka, zasebne vzgojno-izobraževalne institucije.
Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 406; Downloads: 123
.pdf Full text (1,24 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica