| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Primerjava postopkov predčiščenja odpadne vode pred vstopom v reverzno osmozo
Medea Brečko, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Kompostna voda vsebuje veliko organskih snovi, saj je eden izmed stranskih produktov pri postopku razgradnje organskih odpadkov. Čiscenje odpadnih voda je zato eden izmed pomembnejših procesov iz razvojne in ekološke perspective. Vsoto organskih snovi v vodi smo določili kot: kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Za postopke predčiščenja smo uporabili čiščenje z nanodelci (srebrovi nanodelci AgNPs) in čiščenje z zeolitom (zeolit ZSM-5 Silicalite). Srebrove nanodelce (AgNPs) smo sintetizirali iz natrijevega alginata raztopljenega v destilirani vodi, kateremu smo dodali srebrov nitrat (AgNO3). Za predčiščenje z zeolitom smo uporabili zeolit ZSM-5 Silicalite, ki je nastal po postopku granulacije. Po izvedbi postopkov čiščenja smo opravili analize in tako določili, kateri postopek je bolj uporaben. Po predčiščenju smo vodo čistili še z reverzno osmozo pri različnih tlakih (10, 15, 20, 30 in 40 barih) in ugotavljali, kateri postopek predčiščenja zniža mašenje membrane. Rezultati so pokazali, da je postopek predčiščenja z nanodelci učinkovitejši, saj opazimo manjše mašenje membrane kot pri predčiščenju z zeolitom.
Keywords: kompostna voda, srebrovi nanodelci, mikrovalovna sinteza, predčiščenje, reverzna osmoza
Published in DKUM: 28.09.2017; Views: 2245; Downloads: 199
.pdf Full text (2,56 MB)

2.
3.
ŠTUDIJA VPLIVA OBRATOVALNIH POGOJEV IN PREDČIŠČENJA NA MAŠENJE MEMBRANE PRI ULTRAFILTRACIJI HLADILNO MAZALNIH SREDSTEV
Janja Križan Milić, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Raziskava v okviru doktorske disertacije temelji na preučevanju vpliva različnih dejavnikov na mašenje membrane med ultrafiltracijo hladilno mazalnih sredstev. Eden od možnih načinov preprečevanja oziroma omejevanja mašenja membrane in posledično zmanjševanje gostote volumskega toka je nadzor obratovalnih pogojev. Zato smo v prvem delu doktorske naloge preučevali relativni vpliv štirih procesnih parametrov (pH, koncentracije olja v emulziji, φ, transmembranskega tlaka, Δp, in temperature, T) na treh nivojih in določali kombinacijo obratovalnih pogojev, pri katerih je bila dosežena največja gostota volumskega toka ter najmanjše mašenje keramične membrane. V raziskavi so predstavljeni in obravnavani rezultati poskusov filtracije, ki so bili vnaprej določeni s Taguchijevim načrtom poskusov. Z metodo analize variance (ANOVA) smo statistično ovrednotili delež vpliva procesnih parametrov na vrednost optimizacijskega kriterija, ki je bil v našem primeru gostota volumskega toka. Poskusi ultrafiltracije modelne emulzije rezalnega olja so bili izvedeni na pilotni ultrafiltracijski napravi s keramično membrano, integrirano v cevni modul. Med poskusi smo spremljali gostoto volumskega toka permeata v odvisnosti od časa ultrafiltracije. Na podlagi rezultatov kemijskih analiz smo določali učinkovitost odstranjevanja posameznih komponent pri določenih procesnih pogojih. Optimalne pogoje ultrafiltracije, ki zagotavljajo najvišjo gostoto volumskega toka, smo dosegli pri Δp = 5 bar, pH = 7, φ = 0,5 v/v % in T = 45 °C. pH emulzije je imel največji vpliv na učinkovitost odstranjevanja organskih onesnažil. Površinske in strukturne lastnosti membrane so pomembne za njihovo prepustnost, ki definira zmogljivost filtracijske naprave, ter igrajo ključno vlogo v povezavi z mašenjem membrane. Na splošno velja pravilo − bolj je površina membrane hidrofilna, manj se maši. Tudi elektrostatični pojavi, ki jih pogosto ovrednotimo z zeta potencialom membrane, imajo vpliv na pojav mašenja. V drugem delu raziskave smo preučevali ultrafiltracijo rezalnega olja s tremi različnimi polimernimi membranami (regenerirana celuloza (RC), poliakrilonitril (PAN) in polieterimid (PEI)). Gostoto volumskega toka v odvisnosti od časa ultrafiltracije smo preučevali na dveh različnih napravah s čelnim in prečnim pretokom. Glede na meritve zmanjšanja gostot volumskega toka smo določili mehanizme mašenja membran z uporabo modelov po Hermi-ji in modificiranega indeksa mašenja membran (MFI). Površinske lastnosti uporabljenih membran smo določali z merjenjem stičnega kota in pretočnega potenciala. Med tremi različnimi testiranimi materiali ultrafiltracijskih membran smo dobili najboljše rezultate pri uporabi membrane iz močno hidrofilne regenerirane celuloze pri prečni pretočni filtraciji. Prevladujoči mehanizem, ki se pojavlja pri mašenju membran z rezalnimi olji, v glavnem ustreza modelu filtrnega kolača. V tretjem delu doktorske naloge smo problem mašenja membran reševali s predčiščenjem oljne emulzije. Preučevali smo uporabnost elektrokoagulacije v nadgradnji sistema ultrafiltracije. S predobdelavo smo želeli znižati delež organskega onesnaženja in izboljšati proces ultrafiltracije. Uporabili smo modelne emulzije rezalnega olja z različnimi koncentracijami olja v vodi. Pri poskusih elektrokoagulacije smo uporabili aluminijeve elektrode, poskuse ultrafiltracije pa smo izvedli v laboratorijski celici s prečnim pretokom z uporabo ploščate membrane iz regenerirane celuloze. Ugotovili smo, da predčiščenje z elektrokoagulacijo bistveno izboljša gostoto volumskega toka pri ultrafiltraciji emulzije rezalnega olja. Prav tako se zmanjša mašenje membrane in upornost sloja filtrnega kolača. Ireverzibilno mašenje membrane popolnoma izgine po 30 min elektrokoagulacije. Z elektrokoagulacijo se poveča velikost delcev v emulziji in izboljša odstranjevanje rezalnega olja do 10 %.
Keywords: hladilno mazalna sredstva, ultrafiltracija, keramična membrana, elektrokoagulacija, predčiščenje, mehanizmi mašenja
Published in DKUM: 07.05.2014; Views: 2548; Downloads: 206
.pdf Full text (2,79 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica