| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 32
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Zaupanje delovno neaktivnega prebivalstva Republike Slovenije v policijo : magistrsko delo
Matic Gregorič, 2024, master's thesis

Abstract: Zaupanje v policijo postaja eno izmed vedno bolj raziskanih področij družboslovja. Pojav je izredno pomemben za zagotavljanje njene uspešnosti in na splošno učinkovitega delovanja. Ključno za doseganje tega je policijsko delo v skupnosti, katero v ospredje njenega delovanja postavi potrebe družbe. S to aktivno sodeluje, rešuje probleme in s tem gradi dobro razmerje, preko katerega si izboljša tako zaupanje vanjo kot tudi njeno legitimnost. V magistrski nalogi nas je zanimalo, kako so različni dejavniki povezani z zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. V ta namen je bila opravljena spletna anketa, ki je vključevala 279 delovno neaktivnih prebivalcev. S pomočjo statističnih testov ugotovimo, da obstaja povezanost med uspešnostjo policije in zaupanjem vanjo s strani delovno neaktivnih prebivalcev. Prav tako obstaja povezanost med udeleženostjo v policijskem postopku in zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. Enako odkrijemo, da mnenje o policijskem delu v skupnosti in ocene njene vidnosti korelira z zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. Ne odkrijemo pa povezanosti med tipom naselja in zaupanjem v policijo. Z diskriminantno funkcijo nam ne uspe statistično značilno ločiti med skupinami delovno neaktivnega prebivalstva na podlagi zaupanja v policijo, mnenja o njeni odzivnosti in mnenja o njeni uspešnosti preprečevanja kaznivih dejanj.
Keywords: zaupanje v policijo, delovno neaktivni prebivalci, postopkovna pravičnost, policijsko delo v skupnosti, legitimnost policije, magistrska dela
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 66; Downloads: 3
.pdf Full text (1019,65 KB)

2.
Stališča prebivalcev Republike Slovenije do terorizma : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Lara Turk, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Terorizem je del zgodovine skoraj vseh držav na svetu in je v sodobnem času ena izmed večjih groženj mednarodni varnosti, kar posledično pomeni, da ni izvzeta niti Slovenija. Zato se diplomsko delo osredotoča predvsem na to, kako slovenska družba dojema terorizem kot grožnjo nacionalni varnosti. Javno mnenje o dejavnikih ogrožanja namreč kaže, da prebivalci Republike Slovenije terorizma ne dojemajo kot nekaj, kar bi zelo vplivalo na varnost države, temveč jih bolj skrbijo drugi viri ogrožanja. To Slovenijo uvršča v edinstven položaj v Evropi, saj prebivalci večine drugih držav dojemajo terorizem kot zelo hud dejavnik ogrožanja. Kljub temu da v očeh prebivalcev terorizem ni pereč problem, mora Republika Slovenija izpolnjevati določene mednarodne varnostne politike, ki prispevajo k učinkovitemu preprečevanju terorizma. Predmet raziskovanja tega diplomskega dela je tudi vpliv medijev na stališča prebivalcev RS, ko le-ti poročajo o terorizmu. Znano je namreč dejstvo, da so mediji lahko veliko in močno orodje, ki ga teroriszične organizacije uporabljajo za dosego svoji ciljev, saj je želja teroristov, da novice o njihovih dejanjih dosežejo čim večje število ljudi in s tem povzročijo strah pri tako veliki množici ljudi, kot se le da. Druga plat poročanja medijev o terorizmu je ta, da takšne novice koristijo tudi medijem, saj s tem pridobijo večjo branost ter gledanost in se zaradi tega posledično poveča tudi njihov dobiček. Raziskava, ki smo jo opravili, kaže tudi, da nezakonite migracije vplivajo na stališča prebivalcev RS do terorizma, čeprav ne obstajajo trdni dokazi, da same nezakonite migracije dejansko povzročajo oz. omogočajo terorizem v določeni državi.
Keywords: terorizem, varnost, javno mnenje, ilegalne migracije, prebivalci Republike Slovenije, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.04.2024; Views: 339; Downloads: 85
.pdf Full text (2,48 MB)

3.
Mnenje prebivalcev Iga o uporabi prisilnih sredstev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Melani Golar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Slovenska policija ima pomembno vlogo pri vzpostavljanju reda v državi in zagotavljanju varnosti njenih prebivalcev. Da bi svoje delo opravila na najučinkovitejši način, mora včasih uporabiti prisilna sredstva. Prisilna sredstva spadajo pod policijska pooblastila, kar pomeni, da so to ukrepi, ki jih policist izvaja na podlagi zakona. Temeljni zakon oziroma podlaga za uporabo policijskih pooblastil je Zakon o nalogah in pooblastilih policije (»ZNPPol«, 2013), kjer je med drugim navedenih tudi vseh 12 prisilnih sredstev, ki jih uporablja slovenska policija. Z njimi policisti opravljajo različna pooblastila pod zakonsko določenimi pogoji. Poleg tega, da imamo zakonsko opredeljena prisilna sredstva, je v ZNPPol določeno, pod katerimi pogoji se smejo uporabiti. Prisilna sredstva policija uporabi v različnih okoliščinah in se lahko uporabijo proti eni ali več osebam. Z uporabo prisilnih sredstev policisti posegajo v svobodo osebe in tudi v njihovo življenje, zato je ključnega pomena, da so policisti ustrezno usposobljeni za uporabo policijskih pooblastil. Poleg zakonskih pravil postopka uporabe posameznega prisilnega sredstva in usposobljenosti policisti izvajajo postopke po določenih načelih. Do večje pozornosti, namenjene uporabi prisilnih sredstev s strani policije, je prišlo med letoma 2020 in 2022, ko so potekali tako imenovani protesti proti covidnim ukrepom, na katerih je prišlo do uporabe različnih prisilnih sredstev, tako proti množici kot proti posameznikom. V medijih in na televiziji se je veliko razpravljalo o strokovni in zakoniti uporabi prisilnih sredstev, kar je povzročilo zaskrbljenost prebivalcev o pravičnosti njihove uporabe. Zato smo se v našem diplomskem delu osredotočili na mnenje prebivalcev Iga o uporabi prisilnih sredstev.
Keywords: prisilna sredstva, uporaba, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, prebivalci Iga, javno mnenje, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 341; Downloads: 43
.pdf Full text (1,37 MB)

4.
Odnos prebivalcev Slovenije do posesti in nošenja orožja : magistrsko delo
Tomaž Vipotnik, 2023, master's thesis

Abstract: Orožje je v vseh družbenih skupnostih tisto sredstvo, ki ga država poskuša čim bolj normativno urediti, pri čemer ima vsaka država svojo specifiko pri regulaciji civilnega orožja in pri samem določanju pogojev za njegovo nabavo, posest in nošenje. Ta koncept izhaja iz narave orožja in dejstva, da država s pomočjo svojih institucij skrbi za varnost, javni red in mir, varnost posameznika in varnost premoženja. Glavni namen raziskave je analizirati, ali obstajajo razlike pri odnosu prebivalcev Slovenije do posesti in do nošenja orožja glede na spol, starost in tudi glede na doseženo stopnjo izobrazbe respondentov. Namen je podrobna analiza in širša osvetlitev z vidika naklonjenosti posedovanja in nošenja različne vrste orožja. Za namen raziskave je bila izvedena empirična raziskava na vzorcu 3690 prebivalcev Slovenije. Analizirali smo mnenje anketirancev do nošenja varnostnega, lovskega in športnega orožja v Republiki Sloveniji. Izhajali smo iz teze, da so prebivalci Slovenije bolj naklonjeni evropskemu konceptu odnosa do orožja, ki opredeljuje posest orožja kot privilegij, v primerjavi z ameriškim konceptom, ki razume posest orožja kot posameznikovo pravico. Ugotovili smo, da več kot polovica anketirancev poseduje orožje, večina jih poseduje športno in lovsko orožje, najmanj pa je zbirateljev orožja in lastnikov podedovanega orožja. Dobra polovica anketirancev meni, da poznajo pogoje za pridobitev orožja v Sloveniji. Zdi se jim zelo sprejemljivo, da ima posameznik, ki izpolnjuje zakonske pogoje, dovoljenje za nošenje orožja v vseh primerih. Nošenje športnega orožja se jim zdi najbolj sprejemljivo, najmanj sprejemljivo pa nošenje varnostnega orožja. Ugotovili smo tudi, da je odnos do posesti orožja, ki je značilen za ZDA, bolj sprejemljiv za osebe, ki posedujejo orožje. Pridobljeni rezultati raziskave nudijo temelj za vsako nadaljnjo raziskovanje odnosa prebivalcev Republike Slovenije do posedovanja in do nošenja različnih vrst orožja.  
Keywords: nošenje orožja, varnostno orožje, lovsko orožje, športno orožje, posest orožja, zakon o orožju, odnos prebivalcev, prebivalci Slovenije, magistrska dela
Published in DKUM: 04.07.2023; Views: 426; Downloads: 62
.pdf Full text (2,56 MB)

5.
Stališča prebivalcev Slovenije do genetskega testiranja : magistrsko delo
Tina Kerševan, 2023, master's thesis

Abstract: Izhodišča: V sklopu magistrske naloge smo raziskovali genetsko svetovanje in testiranje v Sloveniji. Preverjali smo vpliv izbranih dejavnikov (spol, starost, izobrazba, starševstvo in predhodne izkušnje z genetskim testiranjem) na opredelitev anketirancev in njihova pričakovanja glede genetskega testiranja, kakšno je njihovo mnenje o razpoložljivosti genetskih testov, v kolikšni meri so zaskrbljeni zaradi možnih posledicah genetskega testiranja ter njihovo mnenje o pričakovanih posledicah razvoja genetskega testiranja v naslednjih 10. do 15. letih. Metoda: V analizi smo uporabili metode opisne statistične analize, bivariatne metode za analizo povezanosti spremenljivk, preverjali smo domnevo o enakosti povprečij v vseh skupinah ter multivariatne statistične metode. S hierarhičnim razvrščanjem v skupine smo na osnovi stališč o genetskem testiranju razvrstili anketirance v več skupin, nato pa preverili, kakšne so razlike med njimi tako glede stališč kot tudi demografskih dejavnikov. Rezultati: S frekvenčno porazdelitvijo smo dokazali, da imajo največ znanja o genetiki mlajši odrasli, visoko izobraženi, brez otrok ter tisti, ki so se v preteklosti že srečali z genetskim testiranjem. Odrasli srednjih let imajo višja pričakovanja glede osebnih koristi genetskega testiranja kot mlajši in starejši odrasli. Nižje izobraženi anketiranci imajo višja pričakovanja glede razpoložljivosti genetskih testov. Glede pričakovanih posledic genetskega razvoja v naslednjih 10. do 15. letih so najbolj zaskrbljeni srednje izobraženi, mlajši odrasli, moški. Raziskave na področju znanja, mnenj in stališč ljudi o genetskem svetovanju in testiranju imajo pomembno vlogo pri izboljšanju ozaveščanja ljudi o vlogi in pomenu genetskega svetovanja in testiranja tako za posameznika kot tudi v širšem družbenem kontekstu.
Keywords: genetika, genetsko testiranje, svetovanje, stališča, prebivalci Slovenije, magistrska dela
Published in DKUM: 04.07.2023; Views: 562; Downloads: 54
.pdf Full text (2,93 MB)

6.
Vpliv vojne v Ukrajini na življenje prebivalcev Republike Slovenije
Zala Kozin, 2023, master's thesis

Abstract: Ruska invazija na Ukrajino se je uradno začela 24. februarja 2022 in ima globalen vpliv, ki se odraža na gospodarskem, socialnem in političnem področju. Krizo zaradi vojne v Ukrajini bomo občutili tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu, ker rusko-ukrajinska vojna ogroža svetovno gospodarstvo, povečujejo negotovost na finančnih trgih in otežuje življenje. Posledice vojne v Ukrajini bodo občutili vsi prebivalci sveta, zaradi česar smo se v magistrskem delu osredotočili na problematiko vpliva vojne v Ukrajini na življenje prebivalcev Republike Slovenije. Namen magistrskega dela je podrobno predstaviti in opredeliti krizo in njene razsežnosti, se seznaniti z začetki vojne v Ukrajini in njenim potekom ter proučiti vpliv vojne v Ukrajini z gospodarskega in psihološkega vidika. V nadaljevanju smo s pomočjo lastne raziskave skušali ugotoviti, kako vojna v Ukrajini vpliva na kakovost življenja prebivalcev Republike Slovenije in ali se ti zavedajo resnosti posledic vojne v Ukrajini. Ugotovili smo, da vojna v Ukrajini vpliva na vsa področja kakovosti življenja prebivalcev Republike Slovenije, pri čemer najbolj vpliva na finančni status, nato na zdravstveno stanje, socialno varnost, okolje, v katerem živimo, in najmanj na službo/zaposlitev. Ugotovili smo tudi, da se vsi prebivalci Republike Slovenije ne glede na starost zavedajo resnosti posledic vojne v Ukrajini.
Keywords: kriza, vojna v Ukrajini, vpliv, prebivalci Republike Slovenije
Published in DKUM: 16.05.2023; Views: 744; Downloads: 104
.pdf Full text (1,54 MB)

7.
Eksploratorna raziskava o odnosu javnosti do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke
Anže Mihelič, Kaja Prislan Mihelič, 2022, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je predlagati in testirati eksploratorni teoretični model za ugotavljanje dejavnikov, ki napovedujejo odnos prebivalcev do nosljivih kamer, ki so v uporabi v policijskih postopkih. Metode: Teoretični model je bil predlagan na podlagi rezultatov obstoječe literature, ki širše obravnavajo tematiko sprejemanja tehnologije. Testiranje teoretičnega modela je bilo opravljeno s spletnim anketiranjem na vzorcu slovensko govorečih uporabnikov družbenega omrežja (n = 265). Ugotovitve: Najpomembnejša ugotovitev raziskave je, da na posameznikov odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke močneje vplivajo splošna prepričanja o tehnologijah, kakor pa zaupanje v policijo in državo. Omejitve/uporabnost raziskave: Bralec mora pri interpretaciji rezultatov upoštevati, da je bila raziskava opravljena zgolj na družbenem omrežju med slovensko govorečimi uporabniki. Demografska struktura vzorca ne odraža demografske strukture populacije prebivalcev Republike Slovenije. Praktična uporabnost: Najpomembnejša implikacija raziskave je ugotovitev, da odpora do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke nismo zaznali. Prav tako ugotavljamo, da je za splošno javno sprejemanje uvedb novih tehnologij v policijske postopke bolj pomembno upoštevati prepričanja državljanov o tehnologijah na splošno kot pa prepričanja o policiji in državi. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek kot prvi v literaturi primerja dve različni skupini dejavnikov, ki napovedujejo odnos do nosljivih kamer v policijske postopke. Prav tako gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji.
Keywords: sprejemanje tehnologije, nosljive kamere, policija, odnos, prebivalci
Published in DKUM: 15.03.2023; Views: 381; Downloads: 16
URL Link to file
This document has many files! More...

8.
Percepcija prebivalcev Slovenije o nosljivih policijskih kamerah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mario Huzjak, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Policijske nosljive kamere v Sloveniji predstavljajo nov tehnološki družbeni pojav, ki se ga še kar nekaj prebivalcev ne zaveda. Drugod po svetu se je ta tehnološka novost že dobro implementirala v sistem in prinaša veliko prednosti tako za policijo kot za prebivalce. Pri nas tega še ne moremo trditi, saj je ta tehnološka novost dokaj sveža. Že po sami zakonodajni ureditvi uporabe policijskih kamer je težje izmeriti uspešnost implementacije policijskih kamer, saj uporaba temelji na odločitvi policista samega. Zaradi te novosti nas je v diplomski nalogi zanimalo ozaveščenost prebivalcev Slovenije. Zanimalo nas je mnenje o tej tehnologiji in njihovo mnenje o uporabi. Želeli smo ugotoviti, kako se ljudje počutijo in bi se počutili, če bi se srečali s to novostjo. Zanimalo nas je, ali bi se prebivalci Slovenije počutili varnejše in ali bi bolj sproščeno sodelovali v policijskem postopku, kjer bi policist nosil in uporabljal policijsko kamero. Pri pregledu tuje literature in tujih raziskav smo ugotovili, da so ljudje drugod po svetu zelo naklonjeni uporabi policijskih kamer in da bi se počutili varneje v policijskem postopku, kjer bi bila kamera prisotna. Prav tako bi bili pripravljeni bolj sodelovati v policijskem postopku. Za ugotovitev stanja pri prebivalcih Slovenije smo sestavili anketni vprašalnik in s pomočjo njega zbrali podatke od 254 polnoletnih oseb. Rezultati raziskave so pokazali, da številni prebivalci niso obveščeni o tej novosti, da so prebivalci naklonjeni uporabi policijskih kamer in da bi se ob njihovi uporabi počutili bolj varno, izboljšalo pa bi se tudi zaupanje v slovensko policijo. Ugotovili smo tudi, da prebivalci ne bi bili bolj pripravljeni sodelovati s policisti v prisotnosti nosljive policijske kamere, prav tako pa ne bi manj sodelovali. To lahko pomeni, da obstajajo tudi drugi dejavniki, ki bi jih bilo treba raziskati, da bi pojasnili, zakaj imajo prebivalci nevtralen odnos do boljšega sodelovanja s policisti.
Keywords: policijske kamere, nosljive policijske kamere, občutek varnosti, javno mnenje, prebivalci Slovenije, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.11.2022; Views: 774; Downloads: 87
.pdf Full text (1,26 MB)

9.
Vključevanje prebivalcev k prepoznavanju varnostnih problemov v lokalnih skupnostih : primer Mestne občine Ljubljana
Maša Likeb Nenezić, Kaja Prislan Mihelič, 2021, review article

Abstract: Namen prispevka: Cilj prispevka je predstaviti nekatere sodobne pristope k vključevanju prebivalcev v procese zagotavljanja varnosti. Prispevek nadalje prikazuje delovanje spletnega portala »Servis pobude meščanov« Mestne občine Ljubljana in predstavlja pobude, ki jih na tem portalu podajajo občani v povezavi z varnostno problematiko. Identificirali smo najpogostejše probleme, ki jih zaznavajo občani na področju varnosti, in ugotovili, kako se na pobude odzivajo občina ter pristojni organi. Metode: Izveden je bil pregled funkcionalnosti spletnega portala »Servis pobude meščanov« in pobud, ki jih občani podajajo glede varnostnih problemov. Opravljena je bila kvantitativna analiza pobud, podanih do leta 2018, in vsebinska analiza skupno 1.474 pobud. Ugotovitve: Ugotavljamo, da občani Mestne občine Ljubljana s pobudami aktivno prispevajo k izboljševanju varnosti v lokalnih skupnostih, največ predlogov pa je povezanih s prometno problematiko. Na področju varnosti je bilo največ pobud povezanih z ureditvijo varnosti udeležencev v prometu, prekrški, vandalizmom, krajami, kršitvami javnega reda in miru ter ogrožanjem varnosti otrok. Omejitve/uporabnost raziskave: Omejitve prispevka so povezane s časovnim okvirom analize in omejenim dostopom do nekaterih pobud. Praktična uporabnost: Ugotovitve so uporabne za odločevalce na občinski ravni, saj povzemajo najpogostejše probleme, na katere opozarjajo prebivalci lokalnih skupnosti in predstavljajo potencialne izboljšave delovanja spletnega portala. Izvirnost/pomembnost prispevka: V prispevku prikazujemo primer dobre prakse za zbiranje podatkov o varnostnih problemih v lokalnih skupnostih in vključevanje stališč prebivalcev v procese načrtovanja ukrepov na področju zagotavljanja varnosti.
Keywords: varnost, lokalna skupnost, občina, prebivalci, pobude, spletni portal
Published in DKUM: 08.12.2021; Views: 861; Downloads: 40
URL Link to file
This document has many files! More...

10.
Oblike, vzroki in odzivi na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih : doktorska disertacija
Urška Pirnat, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija se osredotoča na raziskovanje oblik, vzrokov in odzivov na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih. Sledili smo evropskim smernicam za merjenje varnosti v urbanih lokalnih skupnostih in jih uporabili na primeru Ljubljane, ki predstavlja največje urbano okolje v Sloveniji in hkrati velja za eno izmed 58 gosto poseljenih evropskih mest. Na podlagi omenjenih smernic smo urbano okolje Ljubljane postavili v širši demografski kontekst, zbrali informacije o neredu in kriminalitete in njuni porazdelitvi, na podlagi socioloških teorij ugotavljali vzroke za kriminaliteto, izmerili zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja v urbanih okoljih in glede policije, s pomočjo indikatorjev kakovosti življenja prebivalcev le to tudi izmerili, in opredelili vse formalne subjekte in njihovo vlogo pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. V empiričnem delu doktorske disertacije smo izvedli skupnostno anketo (angleško community survey) v urbanih predelih Ljubljane. Podatke smo zbrali z anketiranjem, ki je potekalo v desetih urbanih soseskah, pet od teh je bilo glede na policijsko statistiko manj obremenjenih s številom prekrškov zoper javni red in mir ter kaznivimi dejanji, pet pa je bilo bolj obremenjenih. Anketiranje prebivalcev je potekalo v letu 2016, od oktobra do decembra. Vzorec je vseboval 1.000 polnoletnih prebivalcev Ljubljane, ki so živeli na območju desetih izbranih sosesk. Rezultati analiz podatkov so razkrili, da glede na tip soseske prihaja do pomembnih razlik v značilnostih urbanih okolij (demografska struktura, družbena infrastruktura, kakovost življenja) in do razlik v stopnji viktimizacije (manjša stopnja viktimizacije je bila značilna za manj obremenjene soseske). Prav tako so se pomembne razlike pokazale v družbenih procesih glede na tip soseske. Prebivalci manj obremenjenih sosesk so navajali višjo stopnjo socialne kohezije, manj odklonskosti mladih in boljši odnos do migrantov, kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Razlike so bile značilne tudi za zaznavanja prebivalcev, in sicer so prebivalci manj obremenjenih sosesk zaznavali manj nereda v soseski ter kriminalitete, prav tako so izražali boljše poglede o policiji (učinkovitosti policije, postopkovna pravičnost, pripravljenost sodelovanja s policijo, moralna identifikacija s policisti) kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Ugotovili smo tudi, da se dejavniki, ki vplivajo na zaznavanje virov ogrožanja in na zaznavanje policije, razlikujejo glede na tip soseske. V zadnjem delu, smo kot enega izmed glavnih ciljev, oblikovali model varnosti v urbanih okoljih, ki temelji na ugotovitvah preteklih raziskav in na ugotovitvah predhodno izvedenih analiz. Model varnosti tako vsebuje družbene procese v skupnosti, zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja in zaznavanje prebivalcev glede policije. Ugotovili smo vpliv družbenih procesov na zaznavanje virov ogrožanja, ki dalje vplivajo na zaznavanje policije, zaznavanje policije pa vpliva na družbene procese v skupnosti. Gre za krožno dinamiko vplivov, in ob spreminjanju le enega od dejavnikov, se spremenijo tudi vsi ostali. Ker se model ustrezno prilagaja podatkom, predlagamo njegovo uporabo tudi v prihodnjih študijah tako v domačem kot mednarodnem okolju.
Keywords: varnost, lokalne skupnosti, urbana okolja, prebivalci, zaznave, doktorske disertacije
Published in DKUM: 23.02.2021; Views: 1449; Downloads: 201
.pdf Full text (3,00 MB)

Search done in 1.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica