| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PREŽIVNINA IN NJENO UVELJAVLJANJE PO UREDBI O PREŽIVNINAH
Urška Orešnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je namenjeno ugotavljanju možnosti, ki se upravičencem ponujajo ob neplačilu preživnine, kot zneska, ki predstavlja vse tisto, kar je nekdo pravno dolžan nameniti za potrebno preživljanje bodisi otrok, staršev, zakonca, idr. Preživljanje ali alimentacija je ustanova družinskega prava, ki temelji na enem od osnovnih načel družinskega prava, na načelu vzajemne pomoči med člani družine oz. na načelu družinske solidarnosti. Zato se problem neplačila preživnin največkrat pojavi v družinah, kjer so vezi razrahljane in ni trdnih, družinskih vrednot. Pravila, ki določajo preživnine in same pravice, ki izhajajo iz njih so razpršena v številnih pravnih aktih. Posledično je uspešnost hitre izterjave preživnine odvisna od poznavanja prava na tem področju saj se razsežnost bistveno poveča, ko se vključi še mednarodni element (npr. zavezanec se preseli ali živi v drugi državi). Upravičenci do preživnine imajo na razpolago več postopkov s katerimi lahko zahtevajo njeno plačilo in ti postopki se med sabo ne izključujejo. Najprej je potreben sodno potrjen dogovor o preživnini ali sodno določena preživnina oz. drug izvršljiv naslov, na podlagi katerega se lahko vloži predlog za izvršbo in/ali kazenska ovadba ter zahtevek za uveljavitev nadomestila preživnine. Najlažjo in najlepšo rešitev za vse vpletene predstavlja dogovor oz. sporazum o preživnini. Zato bi na stopnji svetovanja bilo treba razširiti možnosti in vključiti poleg Centrov za socialno delo, še zakonske in družinske terapevte ter pravne svetovalce.
Keywords: preživnina, preživljanje, družina, otroci, starši, zakonec, zunajzakonska skupnost, registrirana skupnost istospolnih partnerjev, neplačilo preživnine, izvršilni postopek, izvršilna sredstva, kazenski postopek, kaznivo dejanje, nadomestilo preživnine, mednarodni element, mednarodno uveljavljanje preživnine, priznanje sodnih odločb
Published: 08.09.2010; Views: 2385; Downloads: 455
.pdf Full text (377,80 KB)

2.
PRIZNANJE IN IZVRŠITEV PREŽIVNINSKIH ODLOČB V EVROPSKI UNIJI NA PODLAGI BRUSELJSKE UREDBE I
Maja Janjić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Preživnina je eden pomembnejših institutov družinskega prava, ki omogoča zagotovitev sredstev za preživljanje mladoletnih otrok, otrok, ki se šolajo ali otrok, ki niso sposobni skrbeti sami zase. Poznamo tudi dolžnost preživljanja staršev, kadar se ti ne morejo preživljati sami. Dolžnost preživljanja obstaja samo med člani družine in temelji na solidarnosti. Države imajo v svojem nacionalnem pravu razdelana pravila, ki zadevajo preživljanje, način uveljavljanja preživnine in sankcije, ki doletijo neplačnika. S širjenjem Evropske unije in uvedbo evropskega državljanstva, ki je omogočil prosto prehajanje med državami Unije, se je povečalo število zakonskih zvez z mednarodnim elementom in posledično tudi število razvez. Problem se je pojavil pri uveljavljanju preživninskih odločb, ki jih je izdalo sodišče ene države članice v drugi državi članici, saj se pravila od države do države razlikujejo. Na tem področju je pomembno vlogo odigrala Bruseljska uredba I, ki je omogočila hitro priznavanje in uveljavljanje preživninskih odločb v drugih državah članicah. Bruseljska uredba je bistveno olajšala uveljavljanje preživninskih zahtevkov in skrajšala sodne postopke. Diplomska naloga obravnava način določitve pristojnosti ter postopek priznanja in izvrševanja preživninskih odločb kot ga ureja Bruseljska uredba I. Pojasnjuje postopek eksekvature ter položaj preživninskega dolžnika in preživninskega upravičenca v mednarodnih postopkih za priznanju in izvršitvi preživninskih zahtevkov. Zaradi vse večjega števila preživninskih zahtevkov, dolgotrajnih postopkov, ki so bili rezultat eksekvaturnih postopkov, restriktivnih pravil o pristojnosti in ostalih ovir za uveljavitev in izvrševanje preživninskih odločb, je nastala potreba po prenovi režima, ki ga je na področju preživnin vzpostavila Bruseljska uredba I. Sprejeta je bila Preživninska uredba, ki je uvedla nekaj potrebnih sprememb. Diplomska naloga na kratko obravnava tudi najpomembnejše vidike Preživninske uredbe, novosti, ki jih je uvedla in primerjavo z Bruseljsko uredbo I.
Keywords: preživnina, Bruseljska uredba I, družina, izvrševanje preživninskih odločb, priznanje preživninskih odločb, Preživninska uredba, pristojnost, mednarodno pravo, eksekvatura
Published: 10.02.2011; Views: 2589; Downloads: 727
.pdf Full text (547,03 KB)

3.
PREŽIVLJANJE OTROK - PRIMERJAVA MED SLOVENSKO IN NEMŠKO PRAVNO UREDITVIJO
Slavica Plevnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Pojem preživnina oziroma s tujko alimenti in v nemškem jeziku »Unterhalt« predstavlja prispevek za preživljanje. Slednji je lahko v denarni ali v nedenarni obliki, ki ga je zavezanec dolžen zagotoviti upravičencu. Preživnina predstavlja solidaren, pravičen in etičen odnos med ljudmi, ki so medsebojno povezani na podlagi družinskega prava. Na žalost pa v praksi velikokrat vidimo, da se to načelo s strani družinskih članov ne upošteva. V nemškem pravnem sistemu je prišlo do reforme na področju družinskega prava. Reforma je stopila v veljavo 1. januarja 2008. Starši morajo svoje otroke preživljati, torej skrbeti za njihove potrebe, hrano, stanovanje, obleko, vzgojo, šolanje, strokovno izobrazbo. Vse to pa morajo straši izvajati v skladu s svojimi zmožnostmi. Dolžnost staršev je preživljanje svojih mladoletnih otrok in polnoletnih otrok, če se ti še redno šolajo. Pri tem pa poznamo različne izjeme. Za primere, ko preživninski zavezanec nima dovolj sredstev, da bi lahko preživnino plačal vsem svojim upravičencem, je določen vrstni red plačila preživnine upravičencem. Slednji je v nemškem pravu zelo dobro razdelan. Upravičenci do preživnine so razdeljeni v različne range. V nemškem pravnem sistemu je zakonsko določen znesek minimalne višine preživnine. Višina preživnine se določa glede na zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca, pri tem je bistveno, da se zagotovi otrokova korist. Nemška sodna praksa je za določanje preživnine izoblikovala posebno razpredelnico »Düsseldorfer Tabelle«. Česa podobnega v slovenskem pravnem redu ne poznamo. Gre za matematični izračun višine preživnine. Pri razpredelnici predstavlajo posebnost študentje. V slovenskem sistemu se preživnina določa povsem subjektivno s strani sodišča. Sodišče jo določa glede na potrebe otroka ter pridobitvene in materialne zmožnosti zavezanca. Gre za vrednotenje potreb in zmožnosti strank.
Keywords: Preživnina, otrok, zavezanec, upravičenec, nemški pravni sistem, slovenski pravni sistem, die Düsseldorfer Tabelle, višina preživnine, vrstni red, otrokova korist, zmožnosti zavezanca, potrebe upravičenca.
Published: 17.12.2014; Views: 772; Downloads: 210
.pdf Full text (1,33 MB)

4.
PREŽIVLJANJE PARTNERJA PO PRENEHANJU PARTNERSKE SKUPNOSTI
Martina Kukovičič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Prenehanje zakonske zveze (razveza ali razveljavitev) prinaša določene pravne posledice. Med temi je tudi preživnina, ki jo lahko zahteva nepreskrbljeni zakonec oz. partner. Preživnina je denarni znesek, ki se izplačuje periodično in pokriva življenjske stroške upravičenca (nepreskrbljenega zakonca). Ureja jo Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Dolžnost preživljanja med zakoncema je izvedena iz pravnega temelja dolžnosti vzajemne pomoči. A zanjo morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. O preživnini odloči sodišče v postopku razveze zakonske zveze ali na podlagi tožbe upravičenca. Določi se glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca. Višina preživnine se usklajuje enkrat letno, in sicer v mesecu marcu, na podlagi količnika uskladitve preživnin. Zakonec pa ni dolžan preživljati drugega zakonca, če bi bilo s tem ogroženo njegovo lastno preživljanje ali preživljanje mladoletnih otrok, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Zakonca se lahko o preživnini v primeru razveze tudi pisno sporazumeta. Višina preživnine pa se lahko kasneje tudi spremeni. Prav tako se lahko določi le za določen čas. Preneha pa, če se spremeni premoženjski položaj prejemnika oz. upravičenca do preživnine. Možna je tudi odpoved pravici do preživnine. Enako oz. podobno velja tudi v primeru prenehanja oz. razveze zunajzakonske skupnosti, kakor tudi v primeru prenehanja registrirane istospolne partnerske skupnosti. Od leta 2008 je neplačevanje preživnine v Republiki Sloveniji kaznivo dejanje po Kazenskem zakoniku. Sodna praksa s področja preživnin je v Republiki Sloveniji dokaj bogata.
Keywords: Zakonca, partnerja, zakonska zveza, razveza, preživnina, sodišče.
Published: 07.07.2015; Views: 915; Downloads: 215
.pdf Full text (258,38 KB)

5.
Preživljanje zakonca po razvezi zakonske zveze
Nadja Strašek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Preživninska obveznost med razvezanima zakoncema je ena izmed najpomembnejših pravic in dolžnosti, ki nastane kot posledica razveze zakonske zveze. Razmerja med nekdanjima zakoncema ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je temeljni zakon na družinskopravnem področju. Najpogosteje se vprašanje preživljanja nepreskrbljenega zakonca ureja v postopku razveze zakonske zveze. Nekdanji zakonec, ki nima dovolj sredstev za življenje, ter brez svoje krivde ni zaposlen, pa lahko zahteva določitev preživnine tudi s posebno tožbo v enem letu, od kar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana ali je dejansko prenehala. Zakonca lahko prav tako skleneta sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Ob določitvi preživnine igra pomembno vlogo tudi višina preživnine, ki je odvisna od potreb upravičenca in zmožnosti zavezanca. Določi se lahko za nedoločen ali določen čas, ki je potreben, da se zakonec vživi v nov položaj in si uredi razmere potrebne za življenje. Pravica do preživnine je strogo osebna pravica zakonca, zato ugasne s smrtjo zavezanca ali upravičenca. Če nekdanji zakonec pridobi premoženje oziroma svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja ali sklene novo zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, preživninska pravica preneha. Zaradi gospodarske krize se je opazno razmahnil pojav neplačevanja preživnin. Preživninski upravičenec ima možnost, da izvrševanje preživninske obveznosti izsili z izvršilnim postopkom. Kadar preživninski zavezanec ne spoštuje izvršilnega naslova ter pride do kršitev pravic in obveznosti, se to smatra kot kaznivo dejanje neplačevanja preživnine. Področje preživnin v Evropski uniji ureja Uredba Sveta št. 4/2009, imenovana tudi »preživninska uredba«, katere cilj je zagotoviti učinkovito in hitro izterjavo preživnin v vseh članicah Evropske unije.
Keywords: nepreskrbljen zakonec, preživnina, razveza zakonske zveze, preživninska uredba
Published: 21.04.2016; Views: 1680; Downloads: 166
.pdf Full text (1,57 MB)

6.
Preživljanje staršev v okviru namestitve v institucionalno varstvo
Fanika Ladinik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena pravna ureditev dolžnosti preživljanja staršev, oblike preživljanja staršev ter predstavitev preživljanje starša z namestitvijo v institucionalno varstvo. V empiričnem delu so predstavljeni cilji in namen ter postavljene teze raziskave, ki je bila opravljena v domovih za starejše občane v Zahodni Štajerski in Koroški regiji. Dolžnost preživljanja otrok do svojih staršev ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Prednost pred preživljanjem svojih staršev ima dolžnost do preživljanja svojih potomcev in zakonca. Civilnopravna zakonodaja ureja različne možnosti preživljanja staršev. Izbira načina preživljanja je odvisna od številnih dejavnikov. Osnovo predstavlja družina, kot temeljna celica družbe, odnosi znotraj nje in tudi družbeno politična naravnanost. Demografske spremembe, v smislu staranja prebivalstva, ki smo jim priča v zadnjih deset letih, predstavljajo tudi dejavnik za izbiro načina preživljanja svojega starša. Preživljanje starša v domačem okolju je lahko pogojena s pogodbenimi oblikami preživljanja, lahko pa temelji na dobrih medsebojnih odnosih, načelu vzajemnosti in solidarnosti. Pomanjkanje časa, odsotnost od doma in nezmožnost skrbi za svoje ostarele in obolele starše, je pogosto najpogostejši vzrok, da otroci izberejo način preživljanja z namestitvijo starša v institucijo. Socialnovarstvena zakonodaja s svojimi finančnimi transferji izboljšuje in povečuje možnost koriščenja različnih oblik socialnovarstvenih storitev, vendar so otroci ob svoji dolžnosti preživljanja lahko pogosto pahnjeni na prag revščine. Med različnimi oblikami preživljanja svojega starša, je preživljanje starša z namestitvijo v institucijo kakovostna in varna izbira preživljanja. Številne nadzorne institucije, ki izvajajo nadzor nad delom v domovih za starejše občane, predstavljajo določeno stopnjo varne oskrbe ostarelega in obolelega starša.
Keywords: dolžnost preživljanje starša, preživnina, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku, institucionalno varstvo.
Published: 19.09.2016; Views: 753; Downloads: 114
.pdf Full text (614,16 KB)

7.
Enostarševska družina v Sloveniji in ameriški zvezni državi Teksas
Urša Šuštar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Družina je skupnost očeta in matere, katere jedro je njun otrok. Včasih pa se zgodi, da ta skupnost preneha obstajati in tako nastane enostarševska družina. Ta je sestavljena iz enega starša in otroka ali več otrok, včasih se zgodi celo, da ta starš prevzame nase celotno preživljanje, vzgojo in skrb za otroka, in tako postane samohranilec. V Sloveniji in v ZDA je čedalje več mater samohranilk, v izjemnih primerih pa tudi očetov samohranilcev. Razlogi za nastanek enostarševske družine so različni: starša se lahko ločita, razideta ali pa eden njiju umre. Ti razlogi so v Sloveniji in ZDA skoraj enaki, s posebnimi značilnostmi, ki jih opredeljujejo kot razloge za nastanek enostarševske družine. Ko družina »razpade« in ostane otrok z enim od staršev, za drugega starša prav tako nastanejo določene pravice in obveznosti. Starša se lahko sporazumeta o pravicah in obveznostih glede vzgoje in nege otroka. Če takšen sporazum ni mogoč, pri tem pomaga sodišče, ki odloči o vzgoji, varstvu in negi otrok, odloči pa tudi o stikih oziroma obiskih tistega starša, kateremu ni dodeljeno skrbništvo nad otrokom. Pri določanju vseh teh pravic in obveznosti mora vedno paziti na to, da odloča v korist otroka – to je sodišču glavno vodilo. Glavni problem enostarševskih družin je težak finančni položaj, saj so te družine pogosto prikrajšane, še zlasti takrat, ko otrok ne dobiva preživnine. Zato državi skrbita, da enostarševskim družinam omogočita čim več ugodnosti in pravic. Delež teh se namreč vztrajno povečuje. V Sloveniji je pojem enostarševske družine povezan z zakoni, ki jim dajejo različne pravice, kot so npr. otroški dodatek, starševski dodatek, pomoč za nego otroka, preživnina itd. Glavni zakoni v Sloveniji na tem področju so: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (oz. ZZZDR), Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (oz. ZSVD) in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (oz. ZSVP). V Teksasu so področje družine in s tem tudi pravice enostarševske družine urejeni v »Texas Statutes«, ki je sestavljen iz več zakonikov, glavna pri obravnavi pravic enostarševskih družin pa sta »Family Code« in »Penal Code«. Najpomembnejše je, da obe državi skrbita, da so otrokova korist in njegovi interesi na prvem mestu.
Keywords: enostarševska družina, družina, samohranilka, samohranilec, otrok, korist otroka, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, preživljanje, preživnina, ZDA, Teksas, ločitev
Published: 16.09.2016; Views: 935; Downloads: 73
.pdf Full text (1,15 MB)

8.
Vpliv ločitve staršev na predšolskega otroka
Anita Vipotnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Dejstvo moderne družbe je, da družina v svoji tradicionalni obliki izgublja svoje norme, kar pa s seboj prinaša številne posledice in seveda tudi izzive. Prvi izziv je sprejeti odločitev za ločitev. Ločitev pomeni razkroj partnerskega odnosa, v katerem pa ne trpita le bivša zakonca, ampak tudi njuni otroci. Sposobnost ohranjanja in razvijanja kakovostnega odnosa je temeljna naloga starševstva po ločitvi. Tema ločitve je tema, o kateri je težko govoriti. Tudi vzgojitelji v vrtcu se je velikokrat rajši izogibajo, otrok ločenih staršev pa je v današnjem svetu čedalje več. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljen pojem ločitev oz. razveza zakonske zveze, opisani so dejavniki, ki pripeljejo do ločitve, in potek ločitve. Predstavljeno je otrokovo doživljanje dogodka, kaj vse vpliva na njegovo razumevanje in sprejemanje ločitve, kako se odziva in počuti ter kako mu pomagati. Predstavljeno je tudi življenje po ločitvi staršev, tipi družin, ki nastanejo po ločitvi, problem skrbništva in preživnine ter odnosi med člani družine po ločitvi. V okviru empiričnega dela so predstavljena opažanja vzgojiteljic pri posameznih otrocih in ločenih družinah. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojijitelji opažajo spremembe pri otroku, čigar starša sta se razšla, komu od staršev je dodeljenih največ otrok po razvezi in kako potekajo stiki z odsotnim staršem. Prav tako nas je zanimala tudi vzgojiteljeva vloga in kompetentnost pri pomoči otroku ob stiski, ki jo doživlja pri ločitvi. Rezultate smo obdelali s programom SPSS in jih tabelarično prikazali in interpretirali.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, ločitev staršev, družina, skrbništvo, preživnina, nova družina.
Published: 28.07.2017; Views: 422; Downloads: 103
.pdf Full text (1,11 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica