| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Kazalniki preživetja pri pacientih z zunajbolnišničnim srčnim zastojem
Matej Mažič, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Na preživetje bolnikov po zunajbolnišničnem srčnem zastoju vplivajo pristopni čas, etiologija srčnega zastoja, izvajanja TPO z uporabo AED, predhodna obolenja, onesnaženost ozračja ter izražena laktacidoza po vzpostavitvi spontane cirkulacije. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature. V empiričnem delu smo zbirali in analizirali podatke o zunaj bolnišničnem srčnem zastoju in preživetju pacientov, ki so doživeli zunajbolnišnični srčni zastoj ter bili oživljani na teritorialnem območju ene od predbolnišničnih enot NMP v Sloveniji, v letih 2018 in 2019. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili programsko orodje SPSS (IBM SPSS Statistics Version 25), numerične spremenljivke smo predstavili s povprečjem in standardnim odklonom. Za primerjavo dveh atributivnih spremenljivk smo uporabili Pearson Chi Square test, za primerjavo numerične in atributivne spremenljivke pa Mann Whitney test. Rezultati: V letih 2018 in 2019 je bilo obravnavanih 157 srčnih zastojev z oživljanjem. V 106 primerih (67%) so bili izvajani TPO pred prihodom ekipe NMP, v 8 primerih (5%) pa je bil uporabljen tudi AED. Vpričo očividcev je nastalo 77(49%) primerov srčnih zastojev. V tej skupini je bilo 62(80%) srčnih zastojev kardialne etiologije, 15(20%) pa nekardialnih. V 35(45%) primerih je prišlo do povrnitve spontane cirkulacije na terenu, do odpusta pa je preživelo 13(17%) pacientov. Sklep: Ugotovili smo statistično pomembne razlike v preživetju bolnikov s kardialno in nekardialno etiologijo. Dokazali smo tudi povezavo med izhodiščno vrednostjo laktata in acidoze ob sprejemu, na preživetje bolnikov po srčnem zastoju. Obstaja tudi statistično pomembna korelacija med vrednostjo delcev PM10 v ozračju in incidenco srčnega zastoja.
Keywords: srčni zastoj, preživetje, laktacidoza, prašni delci PM10
Published: 03.05.2021; Views: 70; Downloads: 22
.pdf Full text (967,36 KB)

2.
Razvoj igre za navidezno resničnost
Žiga Aman, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema teoretični opis izdelave igre in predstavitev uporabljene programske opreme. Na kratko so opisana tudi očala za navidezno resničnost Oculus Rift. Glavni del diplomskega dela zajema razvoj igre. Gre za igro preživetja, ki je prilagojena virtualni resničnosti. Skozi diplomsko delo spoznamo nastanek igre, implementacijo igralčevih potreb (lakota, žeja, energija in telesna temperatura) in njegovih interakcij z okoljem ter uporabo trgovine sredstev programa Unity. Rezultat diplomske naloge je igra, izdelana v pogonu Unity, namenjena igranju z očali za navidezno resničnost.
Keywords: Unity, navidezna resničnost, virtualna resničnost, igra, preživetje
Published: 03.07.2020; Views: 744; Downloads: 129
.pdf Full text (1,48 MB)

3.
4.
Vpliv kakovosti procesa nujnega telefonskega klica na uspešnost kardiopulmonalnega oživljanja z asistenco zdravstvenega dispečerja
Domen Kleva, 2018, master's thesis

Abstract: Uvod: Zdravstveni dispečer ima pomembno vlogo v verigi preživetja, saj ima pomembno vlogo pri prepoznavi nenadnega srčnega zastoja, pri nudenju navodil za oživljanje po telefonu ter pri zagotavljanju hitrega dostopa do AED in čimprejšnjo aktivacijo ustreznih ekip NMP, kar pripomore k boljšemu preživetju pacientov po PNSZ. Raziskovalne metode: Za teoretična izhodišča naloge smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov in analizo pridobljenih podatkov s pregledom strokovne in znanstvene literature. Enocentrična retrospektivna raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Rezultati: Med 49 analiziranimi primeri PNSZ je bilo 57,1 % moških. Zdravstveni dispečerji so v 44,9 % primerov preverili kakovost dihanja. V 40,8 % primerih je bilo prisotno agonalno dihanje, ventrikularna fibrilacija pa je bila kot najpogosteje zabeležen inicialni ritem prisotna v 25 %. Ob prisotnosti agonalnega dihanja so zdravstveni dispečerji PNSZ prepoznali v 35 %, navodila za izvajanje KPO-AD pa so podali v 25 %. Ob odsotnosti dihanja so PNSZ prepoznali v 51 %, navodila za KPO-AD pa so podali v 48,3 %. Če so zdravstveni dispečerji podali navodila za izvajanje KPO-AD je 14,3 % pacientov preživelo 30 dni oziroma do odpusta iz bolnišnice. Sklep: Za razliko od ostalih raziskav smo v naši raziskavi ugotovili, da KPO-AD in krajši dostopni časi do kraja intervencije ne vplivajo k večjemu preživetju po PNSZ, vendar pa dostopni časi v naši raziskavi v 80 % presegajo 8 minut, ko preživetje po PNSZ kljub izvajanju KPO-AD drastično pada in izvajanje KPO-AD nima več bistvenega vpliva na preživetje.
Keywords: predbolnišnični srčni zastoj, preživetje, dispečerska služba zdravstva, nujna medicinska pomoč, odzivni čas
Published: 24.08.2018; Views: 758; Downloads: 175
.pdf Full text (3,89 MB)

5.
6.
Imunohisotkemični in geentski označevalci pri glioblastomu multiforme
Uroš Smrdel, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Glioblastom (GBM) je najpogostejši primarni možganski tumor. Njegova incidenca v Sloveniji znaša 2,9 bolnika na 100.000 prebivalcev. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo v letih od 1997 do 2013 obravnavali 861 bolnikov z GBM, od teh jih je umrlo 730. Kljub slabi prognozi vedno več bolnikov preživi vsaj 2 leti in pol. Zanimalo nas je, v čem se ta skupina bolnikov razlikuje od večine bolnikov z GBM. Bolnike z GBM lahko razdelimo v prognostične skupine glede na klinične parametre, kot so starost, stanje zmogljivosti in obseg operacije glede na to jih lahko razdelimo naprej z rekurzivno particijsko analizo razrede. Naprej jih lahko opredelimo tudi glede na molekularne in genetske označevalce, kot so metilacija promotorja metil-gvanin-metil transferaze (MGMT), glede na nekatere podatke pa tudi mutacija izocitrat dehidrogenaze 1 (IDH1). Cilji naloge so bili opredeliti pojavljanje MGMT, IDH1in LoH1p/19q pri bolnikih z GBM z dolgim preživetjem in pri podobnih bolnikih, ki so imeli običajno preživetje. Hipoteza naše raziskave je bila, da lahko z uporabo imunohistokemičnih in genetskih označevalcev te skupine bolje opredelimo kakor z dosedaj uporabljanimi metodami. Pregledali smo populacijo bolnikov z GBM. Opredelili smo jih glede na klinične napovedne dejavnike, poiskali bolnike, ki so preživeli več kot 2 leti in pol in jim poiskali ustrezno kontrolno skupino. Pri obeh skupinah smo določili status metilacije promotorja MGMT, mutacije IDH1, IDH2, CDKN2A, CDKN2B in preureditev kromosomov 1p in 19q, opredelili smo tudi potrebo bolnikov po kortikosteroidih. Potrdili pomembnost RPA- razredov za preživetje. Opažamo značilno večjo incidenco metilacije promotorja MGMT, mutacije IDH1 R132H in nižjo potrebo po kortikosteroidih pri bolnikih z dolgim preživetjem. V multivariatni analizi sta se kot značilna za preživetje izkazala metilacija promotorja za MGMT, ki je prognostično ugodna in večja potreba po kortikosteroidih 3 mesece po zaključenem lokalnem zdravljenju, ki korelira s slabšim preživetjem. Izsledki raziskave potrjujejo prognostični pomen metilacije promotorja MGMT, še več, breztega praktično ni dolgega preživetja. Glede na to, da status metilacije promotorja MGMT ni stalno stanje, pač pa se lahko spreminja, se poraja vprašanje o dolgotrajni terapiji s kortikosteroidi. Z raziskavo smo potrdili pomen določanja imunohistokemičnih in genetskih označevalcev za napoved prognoze pri bolnikih z GBM. V prihodnje svetujemo rutinsko določanje metilacije promotorja MGMT ter določanje mutacij IDH1 in IDH2 na biopsijskih vzorcih GBM. Pri bolnikih, ki imajo metiliran promotor MGMT, so potrebne nadaljnje raziskave vpliva kortikosteroidov na metilacijski status promotorja MGMT.
Keywords: glioblastom, dolgotrajno preživetje, MGMT, IDH1, kortikosteroidi, RPA
Published: 14.11.2016; Views: 1752; Downloads: 156
.pdf Full text (10,16 MB)

7.
Dejavniki bolnišničnega preživetja bolnikov po uspešnem oživljanju na terenu
Tadej Jalšovec, Denis Sraka, 2015, other monographs and other completed works

Keywords: srčni zastoj, oživljanje, možganska okvara, ishemična, preživetje
Published: 28.07.2016; Views: 1015; Downloads: 97
.pdf Full text (1,47 MB)

8.
Kulturgeni, biogramatika kot determinante družbenega življenja in podobne zadeve
Sergej Flere, 1996, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava sociobiologijo v kontekstu zgodovinskih in sodobnih razprav v sociologiji. Gre za teorijo, ki se opira na dolgo tradicijo biologizma v družboslovju, vendar prispeva k njenemu dvigu na novo raven: izhaja se iz primata genetske stvarnosti v primerjavi z drugimi ravnmi biotskega življenja.
Keywords: sociobiologija, biologizem, sociologija, geni, preživetje
Published: 10.07.2015; Views: 688; Downloads: 35
URL Link to full text

9.
Collection of entomological baseline data for tsetse area-wide integrated pest management programmes
Stephen G. A. Leak, Dejene Ejigu, M. J. B. Vreysen, 2008

Abstract: Area-wide integrated pest management (AW-IPM) entails the integration of different control tactics against an entire pest population within a circumscribed area, while given adequate attention to human health and the environment. For most insect pests including tsetse, AW-IPM results in more sustainable pest control and the concept has gained significantly in importance in the last decade. These guidelines provide, aside from some basic information on the biology of tsetse flies, guidance on the development and implementation of an entomological survey to collect essential baseline data using modern spatial tools such as geographic information systems (GIS), satellite imagery, remote sensing, land use land cover maps, the Global Position System, etc.--Publisher's description
Keywords: muha CeCe, ekologija, kontrola, preživetje, anatomija, entomologija, genetika, planiranje
Published: 10.07.2015; Views: 1356; Downloads: 31
URL Link to full text

10.
Značilnosti poteka bolezni pri žleznem raku pljuč glede na aktivirajoče mutacije gena za epidermalni rastni faktor
Karmen Stanič, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Uvod Zdravljenje žleznega raka pljuč je zaradi novih odkritij na področju molekularne biologije in novih tarčnih zdravil vse bolj prilagojeno posameznemu bolniku. Najbolj raziskan je receptor za epidermalni rastni dejavnik (EGFR), pri katerem aktivirajoče mutacije omogočajo zdravljenje z novimi tarčnimi zdravili. Pri kliničnem delu smo opažali precejšnje razlike med bolniki z žleznim rakom pljuč glede na EGFR-status, zato smo želeli ugotovili, ali se pri teh bolnikih mesta zasevkov ob diagnozi in njihovo pojavljanje med boleznijo, način zdravljenja, čas do napredovanja bolezni in preživetje, razlikujejo. Naša hipoteza je bila, da imajo bolniki z aktivirajočimi EGFR-mutacijami že ob diagnozi drugačen vzorec razsoja. Po kliničnih izkušnjah in do tedaj skromnih objavljenih podatkih smo domnevali, da imajo ti bolniki več zasevkov v centralni živčni sistem (CŽS) in kosti. Metode Raziskava je bila populacijsko observacijska, delno retrospektivna in delno prospektivna. Med bolniki z nedrobnoceličnim rakom pljuč, pri katerih je bilo opravljeno testiranje na aktivirajoče mutacije EGFR v letih 2010 in 2011, smo izbrali bolnike z žleznim rakom pljuč ter pregledali njihovo medicinsko dokumentacijo in njihovo zdravljenje spremljali do oktobra 2013. Rezultati Med 629 bolniki z žleznim rakom pljuč je imelo 137 (21,8 %) bolnikov prisotne aktivirajoče EGFR-mutacije. Značilno več bolnikov z EGFR-mutacijami je bilo med ženskami in nekadilci, mejno značilno več pa je bilo bolnikov z razsejanim stadijem bolezni. Bolniki z EGFR-mutiranimi tumorji, ki so kadarkoli med boleznijo razvili oddaljene zasevke, so imeli v primerjavi z bolniki brez mutacij značilno več zasevkov v CŽS (34 % proti 25 %), kosti (49 % proti 31 %), plevro (38 % proti 24 %) in pljuča (64 % proti 46 %). Razliko smo zaznali že ob diagnozi, saj so imeli EGFR-mutirani bolniki več zasevkov v kosti (35 % proti 22 %) in pljuča (37 % proti 22 %). Za CŽS je bila razlika ob diagnozi mejno značilna (19 % za mutirane in 13 % za nemutirane), vendar klinično pomembna. Pri tistih bolnikih, pri katerih je prišlo do razsoja bolezni, se je čas do razvoja zasevkov v posamezne organe razlikoval glede na EGFR-status. Zasevki so se značilno kasneje razvili pri EGFR-mutiranih bolnikih kot pri nemutiranih v CŽS (25,8 proti 11,8 meseca), pljuča (25,9 proti 9,9 meseca) in plevro (20,6 proti 9,9 meseca). Celokupno srednje preživetje vseh bolnikov je bilo 16,0 mesecev, značilno daljše za EGFR-pozitivne (32,7 meseca) kot za EGFR-negativne bolnike (13,7 meseca). Zaključki Bolniki z EGFR-mutacijami so imeli že ob diagnozi značilno več zasevkov v kosteh in pljučih, za CŽS pa je bila vrednost mejno značilna. Med potekom bolezni se je pojavilo pri bolnikih z EGFR-mutacijami več novih zasevkov v plevro, pri razsoju v druge organe pa ni bilo razlike med mutiranimi ter nemutiranimi tumorji. Bolniki z EGFR-mutiranimi tumorji so kasneje razvili zasevke v CŽS, pljuča in plevro kot nemutirani bolniki, pri napredovanju v ostale organe pa nismo beležili razlik glede na EGFR-status. Celokupno srednje preživetje bolnikov z EGFR-mutacijami je bilo značilno daljše kot za bolnike brez mutacij, ne glede na stadij bolezni in mesto ter število zasevkov. Pri polovici bolnikov z EGFR-mutacijami, lahko pričakujemo zasevke v kosti. Za bolnike, ki nimajo opravljene PET/CT preiskave v sklopu diagnostičnih preiskav za zamejitev bolezni, je zato kljub znanemu razsejanemu stadiju bolezni smiselno narediti scintigrafijo skeleta že ob diagnozi. Čas do razsoja bolezni v CŽS in preživetje sta za bolnike z odkritimi zasevki ob diagnozi za EGFR-mutirane bolnike ob ustreznem zdravljenju bistveno daljša kot za nemutirane bolnike, zato je tudi pri teh bolnikih pomembna skrbna diagnostika za prognozo ter zdravljenje bolezni.
Keywords: EGFR-mutacije, žlezni rak pljuč, zasevki, vzorec razsoja, preživetje
Published: 16.04.2015; Views: 1968; Downloads: 248
.pdf Full text (5,75 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica