21. INSTITUCIONALNI IN FUNKCIONALNI VIDIKI NEODVISNOSTI DRŽAVNEGA TOŽILSTVAMuharem Čandić, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava najpomembnejša vprašanja institucionalne in funkcionalne neodvisnosti Državnega tožilstva Republike Slovenije, ki je kot del pravosodja samostojen državni organ. Njegova glavna funkcija je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, ki ga izvajajo državni tožilci, zato je neodvisnost tega državnega organa pomembna za zagotovitev neodvisnosti sodstva in vzpostavitev pravne države. Umestitev državnega tožilstva v okvir izvršilne veje oblasti je na prvi pogled lahko sporna, vendar je takšna umestitev tudi normalna z vidika razmejevanja vlog državnega tožilca in sodnika v postopku. Nikakor pa takšna umestitev državnega tožilstva ne sme pomeniti političnega vpliva na delo državnih tožilcev. Vprašanja, ki so pomembna za delo državnih tožilstev, je pri nas sprva urejal Zakon o državnem tožilstvu iz leta 1994, ki je priznal velik pomen neodvisnosti državnih tožilstev, zato je položaj državnih tožilcev v mnogih pogledih izenačil z položajem sodnikov. Leta 2011 je bil, s ciljem po zagotovitvi večje samostojnosti in učinkovitejše organizacije dela državnega tožilstva, sprejet nov Zakon o državnem tožilstvu, ki prinaša nekatere organizacijske spremembe in posamezne ključne rešitve na področju samostojnosti državnih tožilcev, vendar zakon kljub vzpostavitvi ustreznih mehanizmov ne izpelje v celoti rešitev, za katere je dana podlaga, zaradi česar zakon v posameznih delih zaradi nepopolnih rešitev deluje nekonsistentno, hkrati pa na nekaterih mestih še vedno dopušča možnost, da pride do nedopustnih posegov politike v delo državnih tožilcev.
Keywords: Državno tožilstvo, pravna država, delitev oblasti, pravosodje, hierarhična organizacija, funkcija pregona, politika pregona
Published in DKUM: 13.09.2012; Views: 2077; Downloads: 216
 Full text (504,62 KB) |
22. |
23. PRAVNI POLOŽAJ VOLONTERSKIH PRIPRAVNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJILucija Potokar, 2011, undergraduate thesis Abstract: Pripravništvo je institut, namenjen uvajanju v samostojno delo. Po zakonu ni več obvezno, vendar ga je še vedno mogoče opravljati. Pripravniki so lahko osebe v delovnem razmerju ali pa tudi volonterji, to je pripravniki prostovoljci, ki za svoje delo ne dobijo plačila. Pripravniki opravljajo pripravništvo kot volonterji v organizacijah in institucijah, kjer zaposlovanje ni mogoče, saj te nimajo potreb po zaposlovanju, vendar pa se potrebna strokovna znanja in izkušnje pridobijo le tam. Volontersko pripravništvo je določeno v Zakonu o delovnih razmerjih in tudi nekaj drugih specialnih zakonih in nižjih pravnih aktih, ki določajo, kje in pod kakšnimi pogoji ga je mogoče opravljati. Volontersko pripravništvo je zelo pomembno v poklicih, kjer opravljen strokovni izpit prinaša večje možnosti zaposlitve. Največ volonterskih pripravnikov je v pravosodju, zdravstvu, javni upravi in šolstvu.
Keywords: pripravništvo, volontersko pripravništvo, pravosodje, zdravstvo, javna uprava, šolstvo, strokovni izpit.
Published in DKUM: 06.01.2012; Views: 5056; Downloads: 643
Full text (596,07 KB) |
24. E-PRAVOSODJE NA SPLETUTamara Kovačič, 2011, final seminar paper Abstract: Elektronsko pravosodje na spletu se v Sloveniji razvija, saj lahko vsako leto opazimo nove storitve, ki jih lahko uporabljamo preko spleta in nam omogočajo prihranek časa in denarja. Od 1. 5. 2011 lahko preko spletnega portala sodisce.si brezplačno opravimo vpogled in izpis iz elektronske zemljiške knjige. Omogoča pa nam tudi druge storitve, ki pa so plačljive. Za dostop do aplikacije ne potrebujemo ničesar drugega, kot enkratno registracijo pri kateri pridobimo geslo za vstop na aplikacijo.
V diplomskem seminarju sem se v prvem delu posvetila projektu e-pravosodje. Zanimalo me je kakšna je strategija in cilji projekta, kakšna so temeljna izhodišča in vizija delovanja ter ključna področja projekta. V drugem delu sem opisala kako zgleda elektronsko pravosodje v praksi. Opisani so projekti, ki so zaključeni, ki so v izvajanju, v pripravi in projekti, ki so predvideni za prihodnost. Izmed zaključenih projektov sem izbrala projekt elektronska zemljiška knjiga, na katero dostopamo preko portala sodisce.si. Opravila sem analizo obiskanosti portala s pomočjo spletnega orodja Alexa in ugotovila kako priljubljen je portal med slovenskimi uporabniki interneta, koliko ogledov povprečno opravi na strani in koliko časa povprečno preživi na portalu, koliko % uporabnikov dostopa do portala preko spletnih brskalnikov in katere ključne besede največkrat uporabljajo za dostop do portala.
Nato sem opisala novosti na področju elektronske zemljiške knjige. Naredila sem grafično analizo vpogledov v elektronsko zemljiško knjigo iz podatkov, ki sem jih pridobila od Službe za odnose z javnostjo Vrhovnega sodišča RS in ugotovila, da uporaba aplikacije iz leta v leto narašča. Naredila sem tudi funkcionalno analizo podportala na katerem se nahaja aplikacija in zapisala pomanjkljivosti, ki sem jih zasledila in bi jih bilo vredno odpraviti.
Ministrstvu za pravosodje bi predlagala, da promovira elektronsko pravosodje, saj bodo ljudje le tako seznanjeni z aplikacijami, ki so dostopne preko spleta. Seveda pa morajo hkrati poskrbeti, da bodo te aplikacije čim bolj dostopne, torej brez nepotrebnega klikanja od povezave do povezave, preproste, razumljive in uporabne.
Keywords: e-pravosodje, projekti e-pravosodja, portal sodisce.si, elektronska zemljiška knjiga, analiza elektronske zemljiške knjige
Published in DKUM: 08.11.2011; Views: 3083; Downloads: 268
Full text (1,23 MB) |
25. ANALIZA IZOBRAŽEVANJA ZAPOSLENIH V PRAVOSODJUUrška Ferbar, 2011, master's thesis/paper Abstract: Slovenska sodišča se soočajo z izrazitimi zaostanki. Vse več je afer v zvezi z delom zaposlenih v pravosodnih organih, burne razprave med politiki in v medijih pa le še pripomorejo k temu, da se nezaupanje in nenaklonjenost javnosti pravosodnim organom krepi. Cilj nove politične garniture na področju pravosodja je dvig zaupanja v institucije pravosodnega sistema. To pomeni zagotovitev učinkovitega sodnega sistema, ki zagotavlja pravno varnost državljanom in gospodarskim subjektom in je sposoben učinkovito delovati s preprečevanjem vseh tudi najnevarnejših oblik kriminala in prispevati svoj delež k preprečevanju korupcije.
Zato so slovenske oblasti ugotovile, da je nujno, da se zagotovi več izobraževanja in usposabljanja na področju vodenja primerov in splošnega vodenja sodišč. Hitre spremembe notranje zakonodaje, vključno s prenosom evropskega prava v notranje pravo, so povzročile veliko potrebo po izobraževanju in usposabljanju, in to se bo nadaljevalo še dolgo časa, kar se tudi v bodoče kaže kot kontinuiran proces.
Dejstvo je, da pravosodni poklic zahteva neprestano izpopolnjevanje v smislu izboljšanja strokovnega znanja ter zahteva znanje tudi drugih veščin, ki so potrebne za izvajanje tega poklica (sposobnost reševanja konfliktov, razvijanje sposobnosti poslušanja nasprotne strani, sposobnost komuniciranja itd…). Le z nenehnim izobraževanjem in usposabljanjem lahko zaposleni v pravosodju dohitevajo razvoj svoje stroke in gredo v korak s splošnim družbenim razvojem. Odgovornost, da zaposleni v pravosodju dobijo znanje, ki ga od njih zahteva sodobni čas, je tako na ravni države, ki mora oblikovati ustrezno zakonodajo in postaviti jasne cilje, kot tudi na ravni sistema izobraževanja ter nenazadnje tudi na ravni Ministrstva za pravosodje, ki skrbi za organizacijo izobraževanj, ki zagotavljajo pravosodnim organom dobro usposobljene in fleksibilne kadre. Zelo pomembno je tudi tesno sodelovanje med nosilci izobraževalnih procesov.
Keywords: človeški viri, management, izobraževanje, usposabljanje, razvoj, kadri, pravosodje oz. pravosodni sistem
Published in DKUM: 12.05.2011; Views: 3365; Downloads: 48 |
26. |
