Search the digital library catalog

Abstract: Posvojitev je pravni akt, ki ima za udeležence trajne posledice, in je ni možno razvezati. Posvojitev ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v četrtem delu in izhaja iz ustavne določbe o pravicah otrok. Postopek posvojitve se ureja po pravilih splošnega upravnega postopka, ki ga izvajajo centri za socialno delo. Posvoji se lahko samo otrok, ki je mlajši od 18 leta, če pred tem ne pridobi poslovne sposobnosti. Otrok, ki je starejši od 10 let, mora k posvojitvi podati svoje soglasje. Če v postopku niso izpolnjeni vsi pogoji, je posvojitev neveljavna, neizpolnjeni pogoji pa so razlogi za razveljavitev, ki učinkujejo ex nunc. Diplomska naloga je sestavljena tako, da uvodu v prvem poglavju sledi predstavitev pojma otroka in roditeljske pravice v drugem poglavju. V tretjem poglavju je razložen institut posvojitve, predstavljeni so pogoji za nastanek in razveljavitev. Predstavljeni so tudi najpomembnejši mednarodni in nacionalni pravni viri, ki urejajo to področje. V četrtem poglavju je preučena pravdna in poslovna sposobnost otrok, ki sodelujejo v postopkih, otrokova največja korist in pravica otrok, da svobodno izrazijo svoje mnenje. Nadalje so obravnavani pogoji za posvojitev v Veliki Britaniji, kakor tudi podatki o starosti otrok ob posvojitvi. V petem poglavju je podan intervju s Centra za socialno delo Pesnica. Tako mednarodni kot tudi domači zakonodajalci skušajo v zakonskih določbah doseči čim večjo vključevanje otrok v postopke, kjer se odloča o njih samih. Najpomembnejša je na tem področju je Konvencija o otrokovih pravicah, katere podpisnica je tudi Slovenija. Da se lahko otrok odloči tako, da bo njemu v največjo korist, mu mora država nuditi potrebno pomoč. Predstavljeni so pravni mehanizmi in ukrepi, ki jih država zagotavlja otrokom v pravnem prometu in družbi, ter pomen otrokove starosti pri njegovem vključevanju v procese odločanja.
Keywords: otrok, roditeljska pravica, otrokova korist, otrokovo mnenje, posvojitev, otroku prijazno pravosodje.
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1530; Downloads: 163
Full text (1,94 MB)

Keywords: lokalna samouprava, občine, zakonodaja, državni akti, pravosodje, upravno pravo, gospodarskopravna ureditev, javne finance, gospodarske dejavnosti, župani, občinski svet, Slovenija
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1712; Downloads: 59
Link to full text

Abstract: Ključna usmeritev diplomskega dela je prikaz delovanja formalnega družbenega nadzorstva z vidika ustavnopravne ureditve. Pri tem je izpostavljena predvsem utemeljenost njegovega delovanja v kontekstu delitve oblasti, kar odpira primerjavo delovanja organov in teles formalnega družbenega nadzorstva na državnem in lokalnem nivoju. V uvodu sta prikazana pomen pravne države in teorija delitve oblasti. Načelo delitve oblasti smo umestili v slovenski ustavni okvir – prikazane so ustavne norme in opisane veje oblasti s svojimi pristojnostmi. Osredotočili smo se na pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Prikazana je tudi ureditev lokalne samouprave in delitev oblasti v občini. Predstavljeni so nekateri pravnoformalni vidiki legitimnosti oblasti in legitimnosti formalnega družbenega nadzorstva. Legitimnost pogojujemo z obstojem ustavnopravnih mehanizmov zavor in ravnovesij. V nadaljevanju je predstavljen vsebinski okvir in podlaga za delovanje in izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Osredotočamo se predvsem na policijo, redarstvo in organe kazenskega pravosodja. Prikazani so pravni vidiki kriminalitete in kriminalitetna politika ter varnostni resoluciji in program varnosti v Mestni občini Ljubljana. V državne in lokalne okvire so nato umeščeni organi in telesa formalnega družbenega nadzorstva. Prikazani so mehanizmi zavor in ravnovesij, ki zagotavljajo legitimnost ustroja in delovanja formalnega družbenega nadzorstva.
Keywords: država, državna oblast, lokalna oblast, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, pravosodje, policija, tožilstvo, sodstvo, redarstvo, legitimnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.11.2015; Views: 2420; Downloads: 249
Full text (486,77 KB)

Keywords: kazensko pravosodje
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 620; Downloads: 37
Link to full text

Abstract: Varnost je temeljna vrednota vsakega posameznika in temeljna človekova pravica. Država zagotavlja varnost državljanom s svojim varnostnim sistemom, kjer imata osrednje mesto policija in kazensko pravosodje. Državna organa formalnega nadzora stremita k učinkovitemu zagotavljanju varnosti državljanov, kar se kaže v omejevanju kriminala, vzdrževanju reda v državi, pripravljenosti pomagati državljanom, občutku varnosti državljanov, njihovem prostovoljnem upoštevanju zakonov in pripravljenosti ubogati ter zaupati v policijo in kazensko pravosodje. Od zaposlenih v policiji in pravosodju se pričakuje, da delujejo v okviru zakona, enakopravno, pošteno, pravično, dostojanstveno ter spoštujejo temeljne človekove pravice in svoboščine posameznika. S takšnim delovanjem delujejo legitimno ter si pridobijo zaupanje in sodelovanje javnosti. Javnost je tista, ki nepristransko izraža mnenja o delovanju policije in kazenskega pravosodja. Poleg policije in kazenskega pravosodja imamo še drugo skupino družbenih nadzorovalcev – zasebne varnostnike, ki prav tako skrbijo za varnost državljanov. Zasebni varnostniki prihajajo v stik s policijo in kazenskim pravosodjem preko delovnih stikov v procesu obveščanja in sodelovanja, zato imajo drugačna stališča o legitimnosti policije in pravosodja. V diplomskem delu smo raziskovali percepcijo zasebnih varnostnikov glede legitimnosti policije in kazenskega pravosodja, ki jo zaznavajo na podlagi pravičnosti in nepristranskosti, avtoritete in učinkovitosti. Zaznavanje legitimnosti policije in pravosodja pri zasebnih varnostnikih se kaže v zaupanju in sodelovanju z organoma.
Keywords: policija, pravosodje, zasebno varovanje, varnostniki, legitimnost, postopkovna pravičnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.11.2014; Views: 1264; Downloads: 143
Full text (617,18 KB)