Search the digital library catalog

Keywords: lokalna samouprava, občine, zakonodaja, državni akti, pravosodje, upravno pravo, gospodarskopravna ureditev, javne finance, gospodarske dejavnosti, župani, občinski svet, Slovenija
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1479; Downloads: 54
Link to full text

Keywords: kriminaliteta, družbeno nadzorstvo, legitimnost, policija, kazensko pravosodje
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1940; Downloads: 66
Link to full text

Keywords: pravosodje, pravičnost, pravo
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1835; Downloads: 90
Link to full text

Abstract: Tako kot mnoge druge, tudi Republika Slovenija temelji na zakonih. Za uspešno delovanje je potrebno prilagajanje državljanov oblasti in državnim organom, kateri delujejo in odločajo v imenu celotnega ljudstva. Država stremi k temu, da bi bile njihove odločitve podprte v čim večji večini, kar bi imelo za posledico prostovoljno skladnost z zakoni in podrejanje oblasti, torej večjo stopnjo legitimnosti. Tako policija kot pravosodje sta tista državna organa, pri katerih legitimnost zaradi velike vloge povezanosti in sodelovanja z državljani igra še kako pomembno vlogo. Vendar pa so potrebni še drugi dejavniki, ki pripomorejo k večji učinkovitosti delovanja omenjenih institucij. Eden izmed njih je zaupanje, da policija deluje pošteno, učinkovito, da zagotavlja vrednote celotne populacije ter da deluje enakopravno do vseh državljanov. Če dojemamo policijo kot legitimno, zaupamo v njeno delo, verjamemo v njeno postopkovno in distributivno pravičnost in učinkovitost, ji bomo bolj naklonjeni, kar posledično vodi do večje možnosti sodelovanja s policijo. Sodelovanje javnosti s policijo, ki se kaže v prijavljanju kaznivih dejanj, opozarjanju na nered v skupnosti, sodelovanju kot priče v kazenskem postopku itd., pa vodi do večje učinkovitosti policije, ki bi bila brez pomoči javnosti manj uspešna pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Vidimo, da so vsi elementi med seboj tesno povezani, kar smo želeli preveriti tudi v našem diplomskem delu. Izvedena je bila raziskava med študenti prava in varstvoslovja, ki so zaradi narave študija in dela v prihodnosti močno povezani s policijo in kazenskim pravosodjem, saj nas je zanimalo njihovo dojemanje policijskega dela ter odnos do policije. Ugotovili smo, da imajo predhodne izkušnje s kazenskopravnim sistemom vpliv na nadaljnji odnos in na sodelovanje s policijo. Tisti, ki so že bili v stiku s policijo, odnos do njih dojemajo kot profesionalen, zaradi česar je večje tudi zaupanje v njihovo delo. Zanimala nas je tudi razlika med študenti prav in varstvoslovja v dojemanju policije in odnosu do njih. Po predvidevanjih imajo študenti varstvoslovja več zaupanja v policijo ter bolj verjamejo v njihovo postopkovno in distributivno pravičnost, medtem, ko večjega sodelovanja študentov nismo uspeli potrditi. Študija je tudi pokazala, da študentje prava bolj verjamejo v enakovreden kaznovalni sistem za vse ljudi, kar je glede na naravo njihovega študija razumljivo.
Keywords: policija, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, zakoni, legitimnost, pravičnost, distributivna pravičnost, postopkovna pravičnost, zaupanje, spoštovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 15.11.2013; Views: 1945; Downloads: 254
Full text (930,05 KB)

Abstract: Obdobje mladostništva je eno izmed najpomembnejših obdobij življenja. V tem obdobju si vsak posameznik izoblikuje določene norme, vrednote, stališča ter absorbira vzorce vedenja, po katerih se bo v življenju najverjetneje ravnal. Ravno zato je še toliko bolj pomembno, kakšna pravila, vrednote ter norme ima interes zagovarjati, spoštovati. Mladostnik se v tej fazi, ko odrašča sooča s številnimi vplivi iz okolja. Prav ti imajo relativno močan vpliv na njegovo vedenje, s tem pa tako nam kot okolju nekaj sporočajo. Posebej pomembno pa je, da se ta sporočila pravilno interpretirajo, saj posameznik v tem obdobju še posebej izraža tudi svoja nestrinjanja, nasprotovanja z vrednotami, normami, stališči, ki jih je pridobil v primarni fazi socializacije, kjer še ni bil podvržen širšemu krogu družbe, temveč se je razvijal v krogu družine. V obdobju ko polnoletni mladostniki zapuščajo varno zavetje otroštva, oziroma sobivanja z družino ter se podajajo na neznano, a mikavno pot odraslosti, se še posebej izrazi njihovo odklonsko vedenje, torej vedenje, ko se posameznik ne vede v skladu z družbenimi normami, temveč jim na nek način s svojim vedenjem nasprotuje, jih prične kršiti. Mladostniki v obdobju odraščanja torej nasprotujejo normam, pravilom, vzorcem obnašanja, ki so jih pridobili skozi prvo fazo socializacije ter ponotranjijo neke povsem nove. V diplomski nalogi smo se konkretno osredotočili na zaupanje v policijsko delo, spoštovanje zakonov polnoletnih mladostnikov, ugotoviti želimo v kolikšni meri polnoletni mladostniki spoštujejo zakone ter kaj vpliva na to, da jih morebiti ne. Pri tem smo se uprli na postopkovno ter distributivno pravičnost glede legitimnosti policijskega dela pri polnoletnih mladostnikih v Sloveniji, pri čemer se postopkovna pravica upira na kakovost sprejemanja odločitev in kakovost medosebnih odnosov v obravnavi, distributivna pa je posebna vrsta pravičnosti, katere cilj je vzpostaviti načela in mehanizme za pravično razdelitev dobrin in bremen med posameznimi člani družbe. Z izdelavo diplomske naloge smo prišli do zaključka, da je zaupanje v slovensko policijo med polnoletnimi mladostniki dobro, bolj zaupajo ji nedeviantni mladostniki ter da le ta učinkovito ščiti človekove pravice, njena učinkovitost pa vpliva na večje zaupanje vanjo.
Keywords: mladostniki, družbeno nadzorstvo, policija, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, legitimnost, postopkovna pravičnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.10.2012; Views: 1936; Downloads: 215
Full text (550,49 KB)