| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Po različnih poteh do sozvočja : zgodovinski okvir odnosa pravoslavja v Ukrajini in Rusiji do političnih oblasti
Aleš Maver, 2023, original scientific article

Abstract: Avtor trdi, da lahko vsaj od 14. stoletja naprej govorimo o velikih razlikah v razvoju odnosa Vzhodnih krščanskih cerkva na območju današnjih Ukrajine in Rusije do političnih oblasti. Medtem ko se je poskušalo pravoslavje v današnji Rusiji vseskozi odmakniti od zaho- dnih vplivov, je pravoslavje na območju Litve in Poljske te iste vplive v glavnem sprejemalo. Omenjeno se je posebej pokazalo v poznem 16. in v prvi polovici 17. stoletja. Po vključitvi (najprej zgolj) dela ukrajinskega ozemlja v rusko državno tvorbo so zahodni vzorci in ukra- jinski hierarhi hkrati močno oblikovali politiko carja Petra Velikega do Pravoslavne cerkve. Pri tem je ostalo dejstvo, da slednja od leta 1721 ni imela več nobene pomembnejše avtono- mije v razmerju do državnih oblasti. Tako ima ukrajinsko-ruski cerkveni spor od leta 1990 precej daljšo predzgodovino. Seveda se je morala tudi tista veja ukrajinskega pravoslavja, ki si je prizadevala za avtokefalnost, močno opirati na pomoč državnih oblasti.
Keywords: pravoslavje v vzhodni Evropi, Kijev, Peter Veliki, cerkvena politika v Rusiji, ukrajinsko prizadevanje za avtokefalnost, "politična ortodoksija"
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 1
URL Link to file

2.
KRŠČANSTVO IN ODNOS DO NARAVNEGA OKOLJA
Eva Vivola, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Razprave, ki povezujejo ekologijo in religijo, izvirajo iz članka ameriškega zgodovinarja Lynna Whitea (1967), v katerem je zahodnemu krščanstvu očital, da je pomembno vplivalo na smer družbenega razvoja, ki nas je pripeljal do današnjega ekološkega stanja. S pomočjo proučevanja zgodovine razvoja krščanstva in krščanske misli, predvsem kar zadeva njegov odnos do okolja, smo ugotovili, da je vsaka veja krščanstva v zgodovini imela sebi lasten odnos do naravnega okolja. Zdi se, da je protestantizem najbolj poudarjal instrumentalistični odnos do narave. Katolicizem je naravo v celoti ponujal človeku kot nekaj, kar si naj oblikuje po svoji meri. Podatki, ki jih imamo o pravoslavju, namigujejo na to, da je naravi skozi vso zgodovino priznavalo njeno božanskost. Danes pa opažamo, vsaj na ravni uradnih izjav in pogledov, da se vse veje krščanstva zavedajo nujnosti, da naravo ohranimo čim bolj neokrnjeno. Z analizo podatkov smo ugotovili, da je na svetovni ravni kljub temu med kristjani v primerjavi s tistimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi, nekoliko več takih, ki dajejo človeškemu blagostanju prednost pred zaščito narave.
Keywords: Ekologija, naravno okolje, krščanstvo, katolicizem, protestantizem, pravoslavje.
Published in DKUM: 15.09.2020; Views: 893; Downloads: 81
.pdf Full text (1,21 MB)

3.
TIPI CERKVENE OBLASTI NA OBMOČJU ČRNE GORE V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Marina Popović, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi so opisani tipi cerkvene oblasti, ki so v času zgodnjega novega veka delovali na območju poznejše Črne gore. Tu se je pravoslavna cerkev spopadala z vplivom katoliške cerkve, predvsem v primorju, hkrati pa so v tem prostoru živeli tudi posamezniki islamske veroizpovedi. Črnogorsko-primorska metropolija v kontinuiteti obstaja že 780 let. Ko je Zeta leta 1499 padla pod turško oblast, je bil star naziv Zetska metropolija zamenjan z novim - Cetinjska metropolija, kasneje pa je uveden naziv Črnogorsko-primorska metropolija. Delovanje črnogorskih metropolitov v 16. in 17. stoletju, ki so skupaj s plemenskimi glavarji vodili ljudstvo v Črni gori, je opisano v posebnem poglavju, saj so močno vplivali na tamkajšnji zgodovinski razvoj. S prihodom dinastije Petrović-Njegoš na čelo Črne gore leta 1697 označujemo pričetek novega poglavja črnogorske zgodovine. Zelo pomembno vlogo so imeli tudi tukajšnji pravoslavni samostani, kjer sem izpostavila pomembnejše. Obalna mesta Kotor, Bar in Ulcinj so veljala za glavne centre katolicizma tega časa. Še posebej sem se na delovanje katoliške cerkve osredotočila v dobi po letu 1622, ko je katoliška cerkev ustanovila Kongregacijo za širjenje vere, katere cilj je bil spreobrniti čim večje število pripadnikov drugih ver v katoliško. Eno izmed njenih značilnejših območij je bilo tudi črnogorsko primorje, kjer so v času zgodnjega novega veka delovale pomembnejše katoliške cerkve.
Keywords: Pravoslavje, katolištvo, cerkev, Črna gora, dinastija Petrović, metropoliti, Barska nadškofija
Published in DKUM: 06.10.2015; Views: 2011; Downloads: 273
.pdf Full text (1,89 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica