| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika s poudarkom na pravorečju
Melita Zemljak Jontes, Simona Pulko, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Prispevek prinaša pregled zakonodaje s področja izobraževanja otrok in učencev tujcev in priseljencev, prikaz večjezičnosti in jezikovne ozaveščenosti, pomena razvijanja transdisciplinarne pismenosti in možnosti za njeno razvijanje, vlogo sporazumevanja v slovenščini kot drugem in tujem jeziku s poudarkom na pravorečju, tj. na glasovnem zavedanju. Analiza vsebuje komentarje in primere aktivnosti (med drugim projekta DEAL), zlasti tistih s poudarkom na razvijanju pravorečne zmožnosti.
Keywords: slovenščina, slovenščina kot tuji jezik, slovenščina kot drugi jezik, pouk slovenščine, jezikovne kompetence, pismenost, pravorečje
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 118; Downloads: 11
URL Link to file

2.
Vpliv vaje na knjižni izgovor pri branju
Marta Jakob, 2019, master's thesis

Abstract: Vpliv narečja na knjižno izreko je zelo velik. Vsako narečje in vsak pokrajinski pogovorni jezik ima namreč svoje značilnosti, ki se jih govorci pogosto niti ne zavedamo in jih podzavestno vključujemo tudi v knjižni izgovor pri branju ali prosti govor v knjižni izreki. Zato smo se v nalogi posvetili vprašanju, ali je mogoče s pomočjo vaje odpraviti morebitna odstopanja od knjižne izreke pri branju besedila v knjižnem jeziku. Preverjanje branja smo izvedli v dveh oddelkih sedmega razreda na eni izmed mariborskih osnovnih šol. Nato smo v oddelku, ki je predstavljal eksperimentalno skupino, izvedli 10 vaj za ponovitev pravorečja. Sledilo je drugo preverjanje, katerega rezultati so pokazali, da je med oddelkoma (tj. kontrolno in eksperimentalno skupino) prišlo do razlik v napredku. S pomočjo statističnega programa SPSS smo ugotovili, da gre za statistično značilno razliko. Na podlagi pridobljenih rezultatov trdimo, da je vaja oziroma srečevanje s pravilno knjižno izreko ključnega pomena pri odpravljanju prej omenjenih odstopanj od knjižne izreke.
Keywords: knjižna izreka, pravorečje, mestna govorica, Maribor
Published in DKUM: 11.11.2019; Views: 924; Downloads: 114
.pdf Full text (1,73 MB)

3.
Pravorečna problematika s splošnoslovaropisnega vidika
Tanja Mirtič, 2018, review article

Abstract: Namen prispevka je v glavnih obrisih prikazati pravorečne podatke v splošnem razlagalnem slovarju, obenem pa na podlagi analize izsledkov anketne raziskave ugotoviti potrebo po pravorečnem priročniku med zaposlenimi v medijih, gledališčih in filmski produkciji ter osvetliti najpomembnejše problemske sklope slovenskega pravorečja s stališča respondentov. V zadnjem delu prispevka je opozorjeno na primanjkljaj temeljnih raziskav govorjene knjižne slovenščine in pomembnost rednega spremljanja in zbiranja pravorečnih težav splošnih jezikovnih uporabnikov in strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo z govorjenim knjižnim jezikom, izpostavljena pa je tudi potreba po premišljeno izdelanem korpusu, ki bi omogočal zanesljive pravorečne analize.
Keywords: slovenščina, knjižni jezik, fonetika, slovarji, splošni razlagalni slovar, pravorečje, govorjeni knjižni jezik, metoda anketiranja, pravorečni priročnik
Published in DKUM: 11.10.2018; Views: 3619; Downloads: 131
.pdf Full text (534,39 KB)
This document has many files! More...

4.
Slovensko pravorečje kot samostojna kodifikacijska knjiga?
Hotimir Tivadar, 2018, original scientific article

Abstract: Slovensko pravorečje je premalo obravnavano v slovenskem jezikoslovju, načeloma samo v okviru pisnih slovarjev in pravopisa ter znanstvene slovnice. Javni nastop v slovenskem jeziku je danes nujnost in realnost skoraj vsakega govorca, ki javno deluje v okviru Slovenije, zato se bomo morali tudi jezikoslovci posvetiti slovenskemu javnemu govoru in ga ne prepustiti samo spontanemu delovanju in osebnemu jezikovnemu občutku. V članku utemeljujem potrebo po izdaji sodobnega (akademijskega) pravorečja, oblikovanega na osnovi kodifikacijske tradicije, sodobnih raziskav in opisa govora iz sodobnih javnih besedil.
Keywords: slovenščina, pravorečje, govor, retorika, jezikoslovje
Published in DKUM: 11.10.2018; Views: 2110; Downloads: 114
.pdf Full text (489,45 KB)
This document has many files! More...

5.
Pravorečna zmožnost dijakov med govornim nastopanjem pri pouku slovenščine v splošni gimnaziji
Aleksandra Štih, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja pravorečno zmožnost gimnazijcev med govornim nastopanjem pri pouku slovenščine. Namen dela je predstaviti jezikovne razlike med knjižnim jezikom in približkom knjižnega jezika, ki ga tvorijo dijaki, ko govorno nastopajo. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni têrmini, ki se nanašajo na didaktiko jezika, to so: pravorečna zmožnost kot del sporazumevalne zmožnosti, sporazumevalna načela, govorni nastopi od priprave, izvedbe, analize do vrednotenja. Posebej je razčlenjeno pravorečje, ki zajema izgovarjavo knjižnih glasov, prozodične prvine besede in besedila. Na koncu poglavja je v sklopu socialnih zvrsti izpeljana glasoslovna primerjava osrednjega prleškega govora in knjižnega jezika. Ugotovljeno je, da je največ razlik na ravni samoglasnikov, saj prleški narečni govori nimajo širokega o-ja in polglasnika. Empirični del izhaja iz ugotovljenih glasoslovnih razlik. Vzorec zajema 40 gimnazijcev, ki izhajajo iz osrednjih in vzhodnih prleških govorov. Prvi del raziskave temelji na zbranih posnetkih govornih nastopov, njihovi slušni analizi, izpolnjenih anketnih vprašalnikih in zapisanih gradivih. Oblikovana so merila in opisni kriteriji za vrednotenje pravorečne zmožnosti, po katerih so bili govorci pravorečno ocenjeni. V analizi so predstavljene temeljne izgovorne razlike oziroma narečni vdori v knjižni govorjeni jezik. Drugi del raziskave vključuje analizo anketnih vprašalnikov vseh govorcev ter analizo intervjujev, ki so bili izpeljani s pravorečno najboljšimi govorci. Interpretacija odkriva okoliščine in vzroke, ki vplivajo na razvijanje in oblikovanje pravorečne zmožnosti. Ugotovljeno je, da se redki gimnazijci zelo približajo knjižni izreki, čeprav jih je veliko dobrih in prepričljivih govorcev. Zato bi bilo treba pravorečje sistematično razvijati že od predšolskega obdobja, da bi govorci postopoma uzaveščali medkodno preklapljanje. Posebno poglavje je namenjeno praktičnim gradivom, to so izdelane pravorečne vaje za govorce, ki prihajajo iz osrednjega in vzhodnega prleškega narečja. S pomočjo pravorečnih vaj bodo dijaki izhajali iz narečnega jezika in jezikovnih razlik, da bodo uspešnejše preklapljali in razvijali knjižni govorjeni jezik.
Keywords: govorni nastop, pravorečje, prleško narečje, knjižni jezik, didaktika jezika
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 1742; Downloads: 261
.pdf Full text (2,40 MB)

6.
PRAVOREČJE V IZBRANIH DNEVNOINFORMATIVNIH ODDAJAH - PRIMERJAVA MED KOMERCIALNO IN NEKOMERCIALNO TELEVIZIJO
Tina Rep, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Pravorečje v izbranih dnevnoinformativnih oddajah ‒ primerjava med komercialno in nekomercialno televizijo so predstavljeni televizija nasploh, razlika med javno in komercialno televizijo, dnevnoinformativna oddaja ter njene značilnosti, značilnosti voditeljev dnevnoinformativnih oddaj, na kratko sta predstavljeni analizirani dnevnoinformativni oddaji (Svet na Kanalu A in Dnevnik) ter značilnosti publicističnega jezika. Empirični del magistrskega dela je sestavljen iz treh delov, in sicer iz ugotovitev dosedanjih raziskav (diplomskih del, ki so se ukvarjala s sorodno tematiko), analize oddaj na komercialni in nekomercialni televiziji, oddaje so fonetično transkribirane ter primerjane med seboj, ter anketnega vprašalnika, ki bo razkril, katere dnevnoinformativne oddaje so najbolj gledane, ter prikazal oceno govora voditeljev. Pričujoče magistrsko delo tako na podlagi teoretičnih stališč različnih avtorjev in empiričnega dela, v katerem je z različnimi metodami analiziran govor voditeljev obeh vrst televizij, v sklepnem delu delno ovrže tezo, da se pojavljajo večje razlike med analiziranima oddajama.
Keywords: komercialna televizija, nekomercialna televizija, dnevnoinformativna oddaja, pravorečje
Published in DKUM: 25.11.2015; Views: 1544; Downloads: 151
.pdf Full text (1,49 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica