31. PRAVOPISNE ZMOŽNOSTI UČENCEV 5. RAZREDABrigita Kokol, 2012, undergraduate thesis Abstract: Komunikacija je človekova družbena dejavnost, zato je razvijanje komunikacijskih dejavnosti osnovno težišče pouka. Jezikovne dejavnosti: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje predstavljajo integriran jezikovni sistem. Zato je pomemben razvoj vsake izmed dejavnosti. Kajti primanjkljaj pri kateri koli dejavnosti slabi jezikovni sistem. Prav zato so v teoretičnem diplomskem delu vsem štirim komunikacijskim dejavnostim namenjena svoja poglavja. Podrobneje je opisana dejavnost poslušanja. Gre namreč za prvo in najpogostejšo komunikacijsko jezikovno sposobnost, od katere je odvisen razvoj ostalih treh. Pri tem ne gre zapostavljati niti razločujočega poslušanja, ki predstavlja temelj ostalim vrstam poslušanja ter odločilno vpliva na učenje govora in branja. Tako je tudi branje temeljni pogoj za napredovanja otroka v šoli. Še posebej, ko postanejo pisni viri pomembni za učenje. Ob samem usvajanju pisanja se morajo učenci naučiti še številnih pravopisnih pravil. Le-ta so opisana v poglavju o pravopisu. Nekaj strani je namenjenih učnemu načrtu za slovenščino, kjer je med drugim tudi primerjava starega in novega učnega načrta. Namen diplomskega dela je bilo preveriti pravopisno zmožnost učencev 5. razreda. V empiričnem delu sledijo rezultati in interpretacije raziskave razreda, na eni izmed mariborskih osnovnih šol. Raziskava je bila izvedena dvakrat v istem razredu ter z istim besedilom s pravopisnimi napakami, ki so jih morali učenci prepoznati, označiti ter ustrezno popraviti. Le tako je realno in objektivno govoriti o napredku učencev. S tem preizkusom je z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo bil raziskan individualni napredek učencev v zmožnostih pravopisnih pravil ter razlike v napredku učencev glede na spol v obdobju štirih mesecev. Raziskava je tudi pokazala, da je bil pri večini pravopisnih kriterijev individualni napredek učencev od 1. do 2. preverjanja, prav tako pa tudi, da so bile deklice pri večini pravopisnih kriterijev uspešnejše od dečkov.
Keywords: poslušanje, vrste poslušanja, govorjenje, branje, pisanje, učni načrt, pravopis, besedilo s pravopisnimi napakami
Published in DKUM: 03.01.2013; Views: 2614; Downloads: 325
 Full text (3,00 MB) |
32. USPEŠNOST PRAVOPISNIH ZMOŽNOSTI UČENCEV 3. IN 4. RAZREDOVMelita Verhnjak, 2012, undergraduate thesis Abstract: Opismenjevanje pomeni naučiti se brati in pisati. Učenci se v devetletni osnovni šoli že precej zgodaj seznanijo z opismenjevanjem. V šoli med drugim spoznavajo branje, pisanje, grafomotoriko pisanja in osnove pravopisa. Vse to sem na opisala v teoretičnem delu. Posebno poglavje sem namenila motnjam branja in pisanja. Učenci se med seboj močno razlikujejo po intelektualnih sposobnostih, motivaciji in še po mnogo drugih dejavnikih. Učiteljevo poznavanje učenčevega predznanja je pomembno, saj lahko na ta način individualizira pouk in spremlja njegov napredek.
Namen diplomskega dela je preveriti uspešnost pravopisnih zmožnosti učencev 3. in 4. razredov. V raziskavi so sodelovali učenci štirih mariborskih šol. V empiričnem delu sledijo rezultati in interpretacija moje raziskave, ki sem jo izvajala na štirih mariborskih osnovnih šolah. Pravopisno znanje smo preverjali prvič meseca marca 2011 v tretjem razredu, drugo preverjanje pa sem izvedla v mesecu decembru 2011 z istimi učenci, ki so takrat obiskovali 4. razred.
S preizkusom pismenosti sem z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovala, v kakšni meri so pri učencih razvite pravopisne zmožnosti in kakšen je napredek učencev v roku devetih mesecev. Obe preverjanji sta bili izvedeni z istim preizkusom znanja, saj lahko le tako govorimo o realnem napredku učencev.
Keywords: Grafomotorika, načini usvajanja črk, metode opismenjevanja, pisanje, branje, pravopis, motnje branja in pisanja
Published in DKUM: 13.07.2012; Views: 3324; Downloads: 229
Full text (1,80 MB) |
33. Langenscheidt's Power Dictionary : zum Nachschlagen und Lernen1999, dictionary Keywords: slovarji, terminološki slovarji, angleščina, nemščina, besedotvorje, uporabniki, informacije, besedni zaklad, izgovorjava, fonetika, pravopis, spremembe, jezikoslovje, izrazoslovje, terminologija, pismenost
Published in DKUM: 01.06.2012; Views: 2749; Downloads: 44
 Link to full text |
34. POGOSTOST JEZIKOVNIH NAPAK PRI OSNOVNOŠOLSKIH UČENCIHKsenija Šteflič, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Pogostost jezikovnih napak pri osnovnošolskih učencih se v teoretičnem delu nahajajo strnjen pregled slovenskega pravopisa ter krajša opozorila na pravilnost nekaterih oblikoslovnih oblik. Sledi mu empirični del, kjer sem s preizkusi znanj preverjala ter ugotavljala, katere jezikovne napake se pri osnovnošolskih učencih najpogosteje pojavljajo, pri koliko starih učencih ter koliko se z višjo stopnjo izobraževanja morebiti izboljša jezikovna pravilnost ali pa ta ostaja nespremenjena.
Znanje sem primerjala glede na spol, razred in nivo testiranih učencev.
Na podlagi rezultatov sem ugotovila, da je razdelitev učencev v nivoje smiselna, kajti učenci, ki so v prvem nivoju devetega razreda, so pravzaprav s svojim znanjem na nivoju šestošolcev; tisti, ki pa obiskujejo tretji nivo devetega razreda, so pa nekoliko bolje popravili jezikovne napake. Šestošolci, na primer, so še šibki glede jezikovnega znanja, vendar pa se s smotrno izbranimi, z raznolikimi in s privlačnimi vajami za pravopis in oblikoslovje ter tudi s spodbujanjem k natančnosti in vztrajnosti lahko pogoste napake pri učencih odpravijo.
Učenci skozi osnovnošolsko izobraževanje v okviru celovitega pouka slovenskega jezika in prav tako preko medpredmetnih povezav po svojih jezikovnih zmožnostih pri sprejemanju in tvorbi pisnih besedil usvajajo jezikovno znanje, vendar predvsem na ravni rabe.
Mlad človek naj bi bil z uspešno sklenjeno osnovno šolo tudi jezikovno že izoblikovana osebnost.
Za doseganje tega cilja pa so potrebni temeljni pogoji, med katere spadajo poleg učiteljev slovenskega jezika tudi jezikovno usposobljeni in ozaveščeni razredni učitelji ter učitelji drugih predmetov.
Prav zaradi tega, kar pa je navsezadnje tudi samoumevno in logično, sem se odločila diplomirati s področja slovenskega jezika, kajti taka znanja bom potrebovala skozi vso svojo poklicno pot. Kadar koli bom v dilemi glede pravopisnih in drugih jezikovnih zakonitosti, se bom lahko zatekla k temu diplomskemu delu.
Keywords: učenci, znanje, pravopis, oblikoslovje, jezikovne napake
Published in DKUM: 04.06.2010; Views: 2823; Downloads: 439
Full text (911,44 KB) |
35. Nagrobni napisi v ribniški dekaniji : popis nagrobnih napisov, kamnoseštvo, pravopisne napake glede rabe ločil v epitafih, nagrobni napisi otrokom in mladostnikomMarija Lovšin, 2009, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je popisati nagrobne napise v ribniški dekaniji in s tem ohraniti delček kulturne dediščine naših prednikov. Popis je bil izveden v petih občinah: Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče, kjer je štiriindvajset pokopališč. Na teh pokopališčih je skupno 5238 grobov, od katerih jih ima epitaf samo 1453.
Predstavljeno je delo kamnosekov in njihova opažanja glede nagrobnih napisov.
Posebej so obravnavani nagrobni napisi otrokom in mladostnikom in moje ugotovitve glede le-teh v primerjavi s podatki, navedenimi v strokovni literaturi.
Opisani so slovenski pravopisi in predstavljene najpogostejše napake pri rabi ločil.
Keywords: Pokopališča, Dekanija Ribnica, nagrobni napisi, kamnoseštvo, napisi otrokom in mladostnikom, pravopis, ločila.
Published in DKUM: 23.12.2009; Views: 3176; Downloads: 362
Full text (19,75 MB) |
36. LASTNA IMENA V SLOVENSKEM KNJIŽNEM JEZIKUPetra Savnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: Lastna imena predstavljajo precejšen in pomemben del našega vsakdanjega besedišča. Pričujoče diplomsko delo dokazuje, da so lastnoimenske danosti v določenem jezikovnem sestavu lahko tudi zanimivo raziskovalno področje. Poglavitni namen pri tem je bil namreč zasledovati jezikovno normo lastnih imen skozi izbrane normativne priročnike 20. stoletja (izjema je Levčev pravopis iz leta 1899), pri čemer smo področje lastnoimenskosti pregledali (zlasti) z vidika pisanja velike začetnice in oblikoslovnih lastnosti lastnih imen (predvsem sklanjatvenih posebnosti), obrobneje pa smo se dotaknili tudi prevzemanja lastnih imen. Naš dodatni namen je bil predstaviti še posamezne kritične odzive na aktualno nosilno pravopisno izdajo (seveda v zvezi z lastnimi imeni), na določenem vzorcu devetošolcev pa smo želeli tudi preveriti (pravilno) rabo lastnih imen. Interpretacija uporabljenih virov je temeljila na deskriptivni raziskovalni metodi, pri zgodovinskem pregledu lastnih imen po posameznih normativnih priročnikih sta bili ob njej uporabljeni zgodovinska in komparativna metoda, pri preverjanju rabe lastnih imen pa metodi analize in sinteze. Razvojni pregled knjižnojezikovne norme lastnih imen kaže, da je ta v svojem bistvu dokaj kompleksna, zlasti pa nestabilna, nedosledna in nedorečena, o čemer pričajo številni kritični odzivi (na aktualno normo) ter nekompetentnost konkretnih uporabnikov pri njeni praktični rabi.
Keywords: lastna imena, pravopis lastnih imen, oblikoslovje lastnih imen, prevzemanje lastnih imen, slovenski knjižni jezik, raba lastnih imen.
Published in DKUM: 09.10.2009; Views: 4632; Downloads: 575
Full text (2,11 MB) |
