21. Vpliv socialne komunikacije na branje in pisanje učencev osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.Mateja Bališ, 2017, master's thesis Abstract: Z rojstvom vsak človek vstopi v svet socializacije in komunikacije, ki sta temeljni za delovanje v družbenem okolju. Človek v svojem socialnem okolju ne more delovati brez sporočanja svojih misli, opažanj in mnenj, torej brez komuniciranja z drugimi ljudmi. Socializacija vsakega posameznika je proces, v katerem človek postaja družbeno bitje. V socialno osebo se posameznik razvija od rojstva pa vse do konca življenja. Pri tem so najpomembnejši trije dejavniki: družina, šola in prijatelji. V zaključnem delu so obravnavani učenci s posebnimi potrebami, natančneje otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju in avtističnimi motnjami ter otroci z lažjimi duševnimi motnjami, za katere je značilno, da imajo motnje na področju socializacije in komunikacije. V magistrski nalogi smo predstavili socialno komunikacijo učencev osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, ki smo jo v povezavi z učnimi cilji prilagojenega programa te šole uporabili pri interpretaciji rezultatov preizkusov, ki so jih pisali učenci. Raziskava temelji na štirih učencih s posebnimi potrebami, ki obiskujejo peti razred osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Na podlagi nestrukturiranega opazovanja vedenja obravnavanih učencev ugotavljamo, da se njihovo druženje, vključevanje v družbo in njihovo delovanje v njej odraža na učnih dosežkih bralnega razumevanja, pravopisnega znanja in opismenjevanja. Ti rezultati so odraz sporazumevanja učencev v socialnem okolju in odraz razvitosti njihovih komunikacijskih spretnosti.
Keywords: socializacija, komunikacija, motnje v duševnem razvoju, avtizem, bralno razumevanje, opismenjevanje, pravopis
Published in DKUM: 28.07.2017; Views: 1532; Downloads: 187
 Full text (8,03 MB) |
22. PRIMERJAVA SPLETNE JEZIKOVNE SVETOVALNICE »AL' PRAV SE PIŠE …?« IN RADIJSKE ODDAJE »AL' PRAV SE REČE« GLEDE NA POGOSTNOST VPRAŠANJ PO POSAMEZNIH JEZIKOVNIH PODROČJIH SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKATamara Gobec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Jezikovni kotički so pomembno jezikoslovno orodje, ki so uporabni kot praktični prikaz jezikoslovnih zadreg uporabnikov jezika. V diplomskem delu sta, poleg teoretične osnove, predstavljena, primerjana in analizirana dva aktualna jezikovna kotička, in sicer spletna jezikovna svetovalnica »Al' prav se piše …?« in radijska oddaja »Al' prav se reče«. Tako spletni forum kot radijska oddaja zajemata isto časovno obdobje opazovanja, rubrike so pregledane in predstavljene v tabelah, najpogostejše in najbolj zanimive tematike pa so podrobneje obdelane in analizirane. Kot najpogostejši pri obeh kotičkih sta izpostavljeni področji pravopisa in oblikoslovja, pri spletnem forumu še besedotvorje in besedoslovje, pri radijski oddaji pa glasoslovje in besedoslovje. Rezultati so zbrani v grafih, ki prikazujejo pogostnost posameznih jezikovnih pojavov glede na medij in medsebojno ter dajejo jasno sliko, da se uporabniki jezika srečujejo s podobnimi zagatami, ne glede na to, kje iščejo odgovore na svoja vprašanja – na spletu ali v radijski oddaji.
Keywords: jezikovni kotiček, primerjava, jezikovna svetovalnica, radijska oddaja, pravopis, oblikoslovje
Published in DKUM: 30.09.2016; Views: 1892; Downloads: 262
Full text (1,25 MB) |
23. Pravopisna zmožnost tretješolcev v Slovenskih KonjicahJožica Škorjanc, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost tretješolcev v Slovenskih Konjicah je v teoretičnem delu najprej na kratko predstavljena pravopisna zmožnost kot del sporazumevalne zmožnosti. Zapisani so tudi operativni cilji in standardi znanja iz učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli (2011), ki se povezujejo s pravopisno zmožnostjo učencev ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Predstavljena so tudi poglavja iz pravopisa, vezana izključno na operativne cilje pravopisne zmožnosti učencev na koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Teoretičnemu delu sledi empirični del, v katerem se je s preizkusom znanja preverjalo pravopisno znanje izbranih 99 učencev ob koncu 3. razreda, to je ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Pravopisna zmožnost tretješolcev se je preverjala s pomočjo testa v obliki besedila s pravopisnimi napakami, ki naj bi jih učenci pravopisno ustrezno popravili. V testu (besedilu s pravopisnimi napakami) je bilo zajetih vseh 11 operativnih ciljev pravopisne zmožnosti, ki naj bi jih učenci usvojili v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju in so zapisani v učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011). Pravopisno znanje tretješolcev se je preverjalo glede na spol, razred in šolo ter po posameznem cilju pravopisne zmožnosti. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da imajo obravnavani tretješolci precej dobro usvojene cilje, vezane na pravopisno zmožnost. Slabše rezultate so dosegli pri ciljih ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, pri rabi končnih ločil in rabi vejice pri naštevanju. Navedene primanjkljaje bi učenci z raznolikimi vajami, utrjevanjem, natančnostjo in vztrajnostjo zagotovo lahko odpravili.
Keywords: sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt slovenščina, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, operativni cilji, standardi znanja
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 1944; Downloads: 297
Full text (2,60 MB) |
24. USTREZNOST SLOVENSKIH PREVODOV V OSNUTKIH ZAKONODAJNIH BESEDIL ZDRUŽENEGA KRALJESTVA PRI EVROPSKI KOMISIJINina Borec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Prevajanje strokovnih besedil pri Evropski komisiji ne implicira samo prevajanja primarne in sekundarne zakonodaje Evropske unije, ampak tudi prevajanje nacionalnih zakonodaj držav članic. Tovrstna besedila smo iz funkcijskega vidika umestili med izvršilna, zavezovalna in prikazovalna po Kusterjevi ter praktičnosporazumevalna in strokovna po Toporišiču in Jemec Tomazinovi; glede na njihovo primarno funkcijo smo jih natančneje opredelili kot strokovna. Glede na funkcijsko zvrstnost pravnega jezika smo le-tega povzeli po Cao kot normativnega, performativnega, strokovnega in nedoločnega. Drugi del naloge vsebuje kontrastivno primerjavo desetih naključno izbranih besedil in ugotovljena odstopanja, združena v pet večjih kategorij. Obravnavani prevodi precej bolj odstopajo od norme, ki jo določata Slovenska slovnica (2004) in Slovenski pravopis (2003), kot od jezikovne norme, ki jo določata Medinstitucionalni slogovni priročnik (2015) in Slogovni priročnik Komisije (2010). Količinska analiza kategorij odstopanj med izvirniki in prevodi je pokazala, da je pravopisnih in slovničnih napak nasploh (tj. ne glede na slovensko ali „evropsko“ normo) veliko več kot polovica. Druga odstopanja se vežejo na pomanjkljivosti, vezane predvsem na sam postopek prevajanja in ne izključno na končni izdelek tega postopka. Vzorec je glede na letno objavljeno količino besedil kljub vsemu dokaj majhen, zato rezultatov ne posplošujemo na splošno kakovost besedil, ki jih objavlja zadevni Generalni direktorat Komisije.
Keywords: prevajanje strokovnih besedil, Evropska komisija, priročniki, slovenska jezikovna norma, slovnica, pravopis
Published in DKUM: 06.06.2016; Views: 1550; Downloads: 108
Full text (1,69 MB) |
25. |
26. |
27. |
28. Jezik v pravnih besedilih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDomen Ločičnik, 2015, undergraduate thesis Abstract: Pisna besedila najdemo povsod v našem pravnem sistemu. Odvetniki in sodniki ustvarjajo takšna besedila skoraj na dnevni bazi in če se ne ukvarjajo z njihovo pripravo, pa se jih pogosto trudijo interpretirati in jih uporabiti. Pravo je tako zagotovo eden izmed najbolj pismenih izmed vseh poklicev. Pravna besedila so tako izredno pomembna za ostalo družbo. Zakoni, sodna mnenja, oporoke in pogodbe dobesedno urejajo velik del naših življenj. Ker se ta besedila močno razlikujejo od drugih (strokovnih) besedil, sem se odločil raziskati, katere so tiste lastnosti, ki delajo ta besedila tako posebna. Pravna besedila so veliko več kot samo strokovna besedila; lahko bi dejali, da so zaradi njihovega vpliva na življenje družbe in posameznika oblikovana in sestavljena z ogromno mero pozornosti in natančnosti, saj skoraj ni stvari, ki bi bila prepuščena samemu naključju. Posebnosti pravnih besedil se ne kažejo le v slovničnih lastnostih in njihovi suhoparnosti besedil, ampak tako v sami obliki, njihovem razumevanju in pojasnjevanju kot tudi njihovi preskriptivnosti in medsebojni odvisnosti, nadrejenosti in podrejenosti ter mnogih teorijah, ki jezik dopolnjujejo in nam ga pomagajo razumeti. Pravna besedila zatorej zahtevajo posebno previdnost pri njihovem pojasnjevanju kot samem ustvarjanju. Kljub vsej svoji unikatnosti pa za pravna besedila v samih osnovah in začetkih veljajo ista pravila ustvarjanja kot pri ostalih strokovnih besedilih. Pravni jezik mora biti kljub izoliranosti od drugih besedil še vedno v povezavi s strokovnimi besedili iz drugih strok, ker ga le-ta dopolnjujejo, oplajajo in mu omogočajo nadaljnji razvoj.
Keywords: pravo, slovenščina, strokovni jezik, pravni jezik, strokovna besedila, pravna besedila, slovnica, pravopis, jezikoslovje, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.10.2015; Views: 2105; Downloads: 285
Full text (271,95 KB) |
29. Pravopisna načela v slovenskem pravopisuDrago Unuk, 2009, original scientific article Abstract: Pravopis pomeni ožje pojmovanje in se nanaša na uporabo grafemskih enot. Pravopis predstavlja zbir splošnih principov in konkretnih pravil o zaznamovani glasovni strani jezika (tj. fonemov) s pisnimi znamenji (tj. grafemi), tako imajo pravopisna pravila funkcijo označevanja. Pravopisna določila imajo še funkcijo posredovanja: uporabniku jezika omogočajo spoznati pisna znamenja v njihovi povezanosti z glasovnimi pojavi in pomeni. Prispevek podaja predstavitev pravopisnih principov (fonetični, fonološki, morfonološki, etimološki in zgodovinski pravopisni princip). Izbor in prakticiranje določenega pravopisnega principa je rezultat povezanosti z razvojem pismenosti posameynega jezika. V slovenščini soglasnike zapisujemo po morfonološkem in fonološkem, glasovne premene pa po fonetičnem principu, nekatere sporadične pojave uresničujemo še po etimološkem in zgodovinskem principu. Poleg zapisovanja soglasnikov je posebnost slovenščine predvsem zapisovanje samoglasnikov, ker ni ne po fonetičnem pravopisnem principu niti fonološko in morfonološko uresničevanje, pač pa sledi tradiciji in je rezultat tradicije, torej zgodovinski pravopisni princip. V slovenskem pravopisu je tako videti izrazito pomanjkljivost oz. nenatančnost pri zapisovanju samoglasnikov.
Keywords: ortoepija, pravopis, slovenski pravopis, pravopisni principi, grafija, grafemika
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2967; Downloads: 214
Full text (873,75 KB)
This document has many files! More... |
30. |
