21. Pravopisna zmožnost tretješolcev v Slovenskih KonjicahJožica Škorjanc, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost tretješolcev v Slovenskih Konjicah je v teoretičnem delu najprej na kratko predstavljena pravopisna zmožnost kot del sporazumevalne zmožnosti. Zapisani so tudi operativni cilji in standardi znanja iz učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli (2011), ki se povezujejo s pravopisno zmožnostjo učencev ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Predstavljena so tudi poglavja iz pravopisa, vezana izključno na operativne cilje pravopisne zmožnosti učencev na koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Teoretičnemu delu sledi empirični del, v katerem se je s preizkusom znanja preverjalo pravopisno znanje izbranih 99 učencev ob koncu 3. razreda, to je ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Pravopisna zmožnost tretješolcev se je preverjala s pomočjo testa v obliki besedila s pravopisnimi napakami, ki naj bi jih učenci pravopisno ustrezno popravili. V testu (besedilu s pravopisnimi napakami) je bilo zajetih vseh 11 operativnih ciljev pravopisne zmožnosti, ki naj bi jih učenci usvojili v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju in so zapisani v učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011). Pravopisno znanje tretješolcev se je preverjalo glede na spol, razred in šolo ter po posameznem cilju pravopisne zmožnosti. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da imajo obravnavani tretješolci precej dobro usvojene cilje, vezane na pravopisno zmožnost. Slabše rezultate so dosegli pri ciljih ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, pri rabi končnih ločil in rabi vejice pri naštevanju. Navedene primanjkljaje bi učenci z raznolikimi vajami, utrjevanjem, natančnostjo in vztrajnostjo zagotovo lahko odpravili.
Keywords: sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt slovenščina, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, operativni cilji, standardi znanja
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 1944; Downloads: 286
 Full text (2,60 MB) |
22. USTREZNOST SLOVENSKIH PREVODOV V OSNUTKIH ZAKONODAJNIH BESEDIL ZDRUŽENEGA KRALJESTVA PRI EVROPSKI KOMISIJINina Borec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Prevajanje strokovnih besedil pri Evropski komisiji ne implicira samo prevajanja primarne in sekundarne zakonodaje Evropske unije, ampak tudi prevajanje nacionalnih zakonodaj držav članic. Tovrstna besedila smo iz funkcijskega vidika umestili med izvršilna, zavezovalna in prikazovalna po Kusterjevi ter praktičnosporazumevalna in strokovna po Toporišiču in Jemec Tomazinovi; glede na njihovo primarno funkcijo smo jih natančneje opredelili kot strokovna. Glede na funkcijsko zvrstnost pravnega jezika smo le-tega povzeli po Cao kot normativnega, performativnega, strokovnega in nedoločnega. Drugi del naloge vsebuje kontrastivno primerjavo desetih naključno izbranih besedil in ugotovljena odstopanja, združena v pet večjih kategorij. Obravnavani prevodi precej bolj odstopajo od norme, ki jo določata Slovenska slovnica (2004) in Slovenski pravopis (2003), kot od jezikovne norme, ki jo določata Medinstitucionalni slogovni priročnik (2015) in Slogovni priročnik Komisije (2010). Količinska analiza kategorij odstopanj med izvirniki in prevodi je pokazala, da je pravopisnih in slovničnih napak nasploh (tj. ne glede na slovensko ali „evropsko“ normo) veliko več kot polovica. Druga odstopanja se vežejo na pomanjkljivosti, vezane predvsem na sam postopek prevajanja in ne izključno na končni izdelek tega postopka. Vzorec je glede na letno objavljeno količino besedil kljub vsemu dokaj majhen, zato rezultatov ne posplošujemo na splošno kakovost besedil, ki jih objavlja zadevni Generalni direktorat Komisije.
Keywords: prevajanje strokovnih besedil, Evropska komisija, priročniki, slovenska jezikovna norma, slovnica, pravopis
Published in DKUM: 06.06.2016; Views: 1550; Downloads: 105
Full text (1,69 MB) |
23. |
24. |
25. |
26. Jezik v pravnih besedilih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDomen Ločičnik, 2015, undergraduate thesis Abstract: Pisna besedila najdemo povsod v našem pravnem sistemu. Odvetniki in sodniki ustvarjajo takšna besedila skoraj na dnevni bazi in če se ne ukvarjajo z njihovo pripravo, pa se jih pogosto trudijo interpretirati in jih uporabiti. Pravo je tako zagotovo eden izmed najbolj pismenih izmed vseh poklicev. Pravna besedila so tako izredno pomembna za ostalo družbo. Zakoni, sodna mnenja, oporoke in pogodbe dobesedno urejajo velik del naših življenj. Ker se ta besedila močno razlikujejo od drugih (strokovnih) besedil, sem se odločil raziskati, katere so tiste lastnosti, ki delajo ta besedila tako posebna. Pravna besedila so veliko več kot samo strokovna besedila; lahko bi dejali, da so zaradi njihovega vpliva na življenje družbe in posameznika oblikovana in sestavljena z ogromno mero pozornosti in natančnosti, saj skoraj ni stvari, ki bi bila prepuščena samemu naključju. Posebnosti pravnih besedil se ne kažejo le v slovničnih lastnostih in njihovi suhoparnosti besedil, ampak tako v sami obliki, njihovem razumevanju in pojasnjevanju kot tudi njihovi preskriptivnosti in medsebojni odvisnosti, nadrejenosti in podrejenosti ter mnogih teorijah, ki jezik dopolnjujejo in nam ga pomagajo razumeti. Pravna besedila zatorej zahtevajo posebno previdnost pri njihovem pojasnjevanju kot samem ustvarjanju. Kljub vsej svoji unikatnosti pa za pravna besedila v samih osnovah in začetkih veljajo ista pravila ustvarjanja kot pri ostalih strokovnih besedilih. Pravni jezik mora biti kljub izoliranosti od drugih besedil še vedno v povezavi s strokovnimi besedili iz drugih strok, ker ga le-ta dopolnjujejo, oplajajo in mu omogočajo nadaljnji razvoj.
Keywords: pravo, slovenščina, strokovni jezik, pravni jezik, strokovna besedila, pravna besedila, slovnica, pravopis, jezikoslovje, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.10.2015; Views: 2105; Downloads: 270
Full text (271,95 KB) |
27. Pravopisna načela v slovenskem pravopisuDrago Unuk, 2009, original scientific article Abstract: Pravopis pomeni ožje pojmovanje in se nanaša na uporabo grafemskih enot. Pravopis predstavlja zbir splošnih principov in konkretnih pravil o zaznamovani glasovni strani jezika (tj. fonemov) s pisnimi znamenji (tj. grafemi), tako imajo pravopisna pravila funkcijo označevanja. Pravopisna določila imajo še funkcijo posredovanja: uporabniku jezika omogočajo spoznati pisna znamenja v njihovi povezanosti z glasovnimi pojavi in pomeni. Prispevek podaja predstavitev pravopisnih principov (fonetični, fonološki, morfonološki, etimološki in zgodovinski pravopisni princip). Izbor in prakticiranje določenega pravopisnega principa je rezultat povezanosti z razvojem pismenosti posameynega jezika. V slovenščini soglasnike zapisujemo po morfonološkem in fonološkem, glasovne premene pa po fonetičnem principu, nekatere sporadične pojave uresničujemo še po etimološkem in zgodovinskem principu. Poleg zapisovanja soglasnikov je posebnost slovenščine predvsem zapisovanje samoglasnikov, ker ni ne po fonetičnem pravopisnem principu niti fonološko in morfonološko uresničevanje, pač pa sledi tradiciji in je rezultat tradicije, torej zgodovinski pravopisni princip. V slovenskem pravopisu je tako videti izrazito pomanjkljivost oz. nenatančnost pri zapisovanju samoglasnikov.
Keywords: ortoepija, pravopis, slovenski pravopis, pravopisni principi, grafija, grafemika
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2967; Downloads: 209
Full text (873,75 KB)
This document has many files! More... |
28. |
29. AKTUALIZACIJA SODOBNIH NORMATIVNIH PRAVOPISNIH PRIROČNIKOV ZA SLOVENSKI JEZIKVesna Peklar, 2014, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Aktualizacija sodobnih normativnih pravopisnih priročnikov za slovenski jezik se osredotočam na predstavitev rezultatov projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, ki med drugim prinaša nov spletni portal – namenjen vsem, ki se srečujejo z jezikovnimi zadregami v slovenščini, in se imenuje Slogovni priročnik. S pomočjo omenjenega priročnika so v empiričnem delu zbrane pogoste jezikovne zadrege, dodani pa so tudi predlogi za reševanje normativnih zadreg, ki jih ponujata avtorici monografije Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Na podlagi podrobne obravnave zbranih jezikovnih zadreg ugotavljam, da se dileme pojavljajo predvsem zaradi nepoznavanja jezikovnih pravil – največ vprašanj se pojavlja v sklopu oblikoslovnih jezikovnih zadreg, izvor pojava omenjenih zadreg pa je tudi v sistemskih nedoslednostih/napakah in pomanjkljivostih v pravilih Slovenskega pravopisa.
Zaradi omenjenega izpostavljam, da je v sodobnem času treba nujno spremljati razvojno dinamiko jezika in sproti zaznavati jezikovne novosti, normativne priročnike pa sproti posodabljati in izpopolnjevati, kajti naloga sodobnih jezikovnih priročnikov je, da uporabnikom slovenskega jezika nudijo rešitve, kadar so ti v dilemi oziroma se pojavi jezikovna zadrega.
Keywords: Jezikovne zadrege, normativni pravopisni priročniki, aktualizacija, Slovenski pravopis, Slogovni priročnik …
Published in DKUM: 24.07.2014; Views: 2081; Downloads: 298
Full text (2,56 MB) |
30. NEPOLNOPOMENSKE BESEDNE VRSTE V IZBRANIH SLOVENSKIH SLOVNICAH IN PRAVOPISIH 20. IN 21. STOLETJABarbara Kustec, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo prikazuje nepolnopomenske besedne vrste v izbranih slovenskih slovnicah in pravopisih. Analiza zajema primerjavo opisov poglavij nepolnopomenskih besednih vrst v slovnici Antona Breznika Slovenska slovnica za srednje šole (1934), slovnici štirih avtorjev (Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Mirko Rupel, Jakob Šolar) Slovenska slovnica (1956) in v slovnici Jožeta Toporišiča Slovenska slovnica (2000). Med pravopisi so za primerjavo izbrani Slovenski pravopis 1920, Slovenski pravopis 1950, Slovenski pravopis 1962 in Slovenski pravopis 2001.
Analiza kaže, da je členek v slovnicah kot samostojna besedna vrsta obravnavan šele pri Toporišiču, ki navede dve klasifikaciji členkov; prva klasifikacija pozna štiri vrste členkov, druga pa trinajst vrst. Slovnici Antona Breznika in štirih avtorjev uvrščata členke med prislove ali v posebno pomensko skupino prislovov.
Obsežno so pri Toporišiču kot posebna nepregibna besedna vrsta obdelani medmeti, ki so razdeljeni na tri vrste, medtem ko jih preostali slovnici ne obdelata tako obširno. Precej skopo so medmeti predstavljeni v slovnici Antona Breznika, v slovnici štirih avtorjev je njihova obdelava nekoliko obširnejša.
Novost v Toporišičevi slovnici je poimenovanje vezniška beseda, najbolj tipična vezniška beseda pa je veznik. Vse primerjane slovnice predstavljajo veznike, ki jih delijo na priredne in podredne. V Toporišičevi slovnici se pojavita novi vrsti prirednih veznikov. Slovnica štirih avtorjev in Toporišičeva slovnica se razlikujeta v eni vrsti podrednih veznikov.
Pri predlogih večjih sprememb v primerjanih slovnicah ni zaznati. Vse slovnice delijo predloge na prvotne oziroma prave in na neprave. Breznikova slovnica in slovnica štirih avtorjev dodajata še neslovenske predloge.
V izbranih pravopisih so besedne vrste obravnavane v dveh delih, in sicer v pravilih in v slovarskem delu. Primerjani so poimenovanja besednih vrst v pravilih, v slovarskih delih pa krajšave besednovrstnih slovarskih oznak, nekateri slovarski sestavki naključno izbranih iztočnic in zapisov besednih vrst.
Posamezne razlike in podobnosti nepolnopomenskih besednih vrst so predstavljene tudi v preglednicah.
Keywords: slovenska slovnica, slovenski pravopis, predlog, vezniška beseda, členek, medmet
Published in DKUM: 15.07.2014; Views: 2870; Downloads: 311
Full text (2,08 MB) |
