1. Pravopisna zmožnost petošolcev na primeru doživljajskega spisa : magistrsko deloKlementina Ošlak, 2024, master's thesis Abstract: Pravopisna zmožnost je ključnega pomena za jasno in učinkovito komunikacijo. Pri posamezniku se kaže kot zmožnost pravilnega zapisovanja besed, stavkov in povedi v skladu s pravopisnimi pravili slovenskega jezika. Razvoj pravopisne zmožnosti je eden izmed temeljnih ciljev (jezikovnega) pouka slovenščine v osnovni šoli. Učni načrt za slovenščino v osnovni šoli (UN, 2018) predlaga kot najprimernejši način za razvijanje in vrednotenje pravopisne zmožnosti pisanje besedil.
V magistrskem delu smo želeli preveriti pravopisno zmožnost učencev 5. razreda osnovne šole na primeru doživljajskega spisa. Zanimalo nas je, katere pravopisne napake se pojavljajo v spisih, katere so najpogostejše in ali obstajajo razlike v spolu glede na vrsto pravopisnih napak. Raziskovalni vzorec predstavlja 56 doživljajskih spisov učencev 5. razreda. Rezultati so pokazali, da se v spisih pojavljajo pravopisne napake, vezane na vse cilje pravopisne zmožnosti v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju, in tudi napake, ki jih učenci pri pouku še niso obravnavali in jih pričakovano še ne obvladujejo. V okviru pravopisnih napak, ki bi jih učenci že morali obvladati, so bile najpogostejše napake pri zapisu besed s kritičnimi glasovi in rabi končnih ločil, zlasti pike. Pri drugi vrsti pravopisnih napak so bile najpogostejše napake pri rabi vejice. Izkazalo se je, da obstajajo tudi razlike v spolu glede na vrsto napak. Dečki so namreč pri večini pravopisnih poglavij napravili manj napak kot deklice.
Keywords: pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt za slovenščino v osnovni šoli, pisanje besedil, doživljajski spis
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 16
 Full text (938,82 KB) |
2. Pravopisne napake v e-obvestilih naključno izbranih vrtcev : diplomsko deloSimon Knuplež, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili načine in oblike komuniciranja, vrste besedil ter opisali vlogo vrtca, ki jo ima pri komunikaciji s starši. Najprej smo predstavili, kaj sama komunikacija sploh je ter sam pomen komunikacije. V nadaljevanju smo predstavili vrste besedil ter se osredotočili na vlogo vrtca pri komunikaciji preko obvestil in poiskali ter izpostavili pravopisne napake v besedilih iz spleta. V empiričnem delu smo se osredotočili na preverjanje pravopisnih napak v spletnih obvestilih naključno izbranih vrtcev. Namen diplomskega dela je preveriti, ali izbrani vrtci pri objavljanju obvestil na spletu upoštevajo pravila slovenskega pravopisa. Raziskovalna vprašanja se nanašajo na preverjanje pravopisne ustreznosti izbranih napisanih obvestil in najpogostejše pravopisne napake v njih. Metodologija vključuje uporabo pregledne študije virov v teoretičnem delu ter opisne metode za predstavitev ključnih ugotovitev in spoznanj. Obvestila smo preučevali z metodo analize in medsebojno primerjavo. Ugotovili smo, da se je največ napak v besedilih pojavljajo pri rabi ločil, kot so pika in vejica, ter pri zapisu datumov in časa. V luči teh ugotovitev smo v zaključku diplomske naloge podali priporočila za vrtce, da kot ustanove, ki posredujejo znanja otrokom, poskrbijo za pravilno opismenjevanje zaposlenih in jih poučijo oz. obnovijo njihovo znanje o jezikovno pravilnem pisanju obvestil (in drugih besedil).
Keywords: komunikacija, obvestilo, starši, vrtec, besedilne vrste, slovenski pravopis
Published in DKUM: 01.08.2023; Views: 520; Downloads: 67
Full text (1,50 MB) |
3. Slovenščina na dlani 4Natalija Ulčnik, 2021, scientific monograph Abstract: Monografija v prvem delu prinaša znanstvene, v drugem delu pa strokovne prispevke o razvoju in rabi jezikovnih virov in učnih e-okolij za jezikovni pouk slovenščine. V izhodišče postavlja digitalizacijo v jezikoslovju in nove možnosti poučevanja slovenščine ter nakazuje smernice razvoja učnih gradiv. Izpostavljeni so najnovejši jezikovni viri, ki lajšajo učenje ter poučevanje slovenščine, npr. Vejice 1.0, Jezikovni sledilnik 1.0, Sloleks 2.0, SPiPP, nekateri med njimi pa učinkovito izkoriščajo tudi igrifikacijske elemente, npr. Igra besed. V središču zanimanja je inovativno učno e-okolje Slovenščina na dlani, njegova priprava in specifike vsebinskih sklopov. Analiziran je tudi vpliv informativne literature v učnih e-virih na razvoj bralne pismenosti. Monografija se zaokrožuje z razmislekom o pomenu večjezičnosti in osebne raznojezičnosti v digitalni dobi ter s prikazom inovativnih didaktičnih pristopov, ki jih je v epidemioloških razmerah spodbudila povečana raba sodobnih tehnologij.
Keywords: jezik, jezikovni viri, učno e-okolje, e-orodje, slovenščina, učenje, poučevanje, pravopis, slovnica, frazeologija besedilo
Published in DKUM: 30.09.2021; Views: 1112; Downloads: 174
Full text (8,16 MB)
This document has many files! More... |
4. Pravopisna zmožnost učencev in učenk v 9. razredu osnovne šoleKaja Podgoršek, 2021, master's thesis Abstract: Pravopisna zmožnost zajema sposobnost teoretičnega poznavanja in praktične uporabe pravil pri določenem jeziku.
V magistrskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost učencev in učenk v 9. razredu osnovne šole so v teoretičnem delu podrobno prikazni sporazumevalna zmožnost, sporazumevalne dejavnosti, in sicer poslušanje, govorjenje, branje in pisanje, pismenost in pravopisna pismenost, vloga učitelja, Učni načrt za slovenščino (2018), kjer so podrobneje opisani splošni cilji, operativni cilji in standardi znanja, na koncu teoretičnega dela pa je predstavljen tudi pravopis in pravila iz pravopisa, ki se navezujejo na cilje pravopisne zmožnosti.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri je sodelovalo150 učencev in učenk 9. razreda osnovne šole iz štirih različnih osnovnih šol po Sloveniji. S pomočjo preizkusa znanja, ki je zajemal šest nalog, smo natančno preverili pravopisno zmožnost končnih ločil, predlogov k/h in s/z in male ter velike začetnice. Preizkus znanja je bil sestavljen v skladu z operativnimi cilji, ki so navedeni v Učnem načrtu za slovenščino (2018).
Učenci in učenke so bili najuspešnejši pri reševanju sklopa, kjer smo preverjali predloga k/h in s/z. Dosegli so uspešnost v 90,0 %. Največ težav pa so imeli pri reševanju sklopa, ki je zajemal malo in veliko začetnico, saj so bili uspešni zgolj v 73,0 %.
Učenci in učenke v 9. razredu osnovne šole so pri vseh treh sklopih, ki smo jih preverjali, celostno dosegli pozitiven rezultat, kar pomeni, da imajo razvito pravopisno zmožnost, ki pa se vedno lahko nadgradi in izpopolni.
Keywords: pravopis, pravopisna zmožnost, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt za slovenščino
Published in DKUM: 27.07.2021; Views: 2424; Downloads: 165
Full text (778,44 KB) |
5. Slovenščina na dlani 32021, professional monograph Abstract: Monografija predstavlja sprotne rezultate projekta Slovenščina na dlani (2017–2021), v okviru katerega pripravljamo inovativno prosto dostopno učno e-okolje za jezikovni pouk slovenščine. E-okolje je zasnovano kot obsežna zbirka vaj in nalog iz štirih vsebinskih sklopov (pravopis, slovnica, frazemi in pregovori ter besedila), ki temeljijo na zajemanju primerov iz aktualnih in avtentičnih besedil. Dodane so tudi nazorne razlage, ki jih lahko učeči se uporabljajo kot pomoč pri reševanju nalog ali v obliki samostojnega jezikovnega priročnika. Prispevki, vključeni v monografijo, podrobneje predstavljajo ozadje priprave vaj in nalog, podajajo koncept priprave razlag, se dotikajo pomena frazeološke kompetence in predstavljajo zanimive rezultate anketiranja o pomenu frazemov, prikažejo pa tudi načrtovano notranjo evalvacijo e-okolja ter ovrednotijo e-okolje v kontekstu prožnih oblik učenja in poučevanja. S tem je strokovni javnosti omogočen vpogled v razvoj in izvajanje posameznih faz priprave učnega e-okolja, ki se bo od leta 2021 lahko uporabljalo za obogatitev pouka slovenščine.
Keywords: učenje, poučevanje, e-okolje, slovenščina, pravopis, slovnica, frazeologija, besedilo, prožne oblike učenja in poučevanja
Published in DKUM: 12.03.2021; Views: 902; Downloads: 40
 Link to file |
6. Šolska vabila z vidika načel uspešnega sporočanja, s poudarkom na upoštevanju pravopisaAnja Ulaga, 2020, master's thesis Abstract: Vabila so ena izmed besedilnih vrst, ki jih učitelji tvorijo z namenom komunikacije s starši in drugimi ljudmi. Kot vsa besedila morajo za optimalno doseganje namena tudi šolska vabila upoštevati načela uspešnega sporočanja. V magistrski nalogi smo s pomočjo analize 150 primerov šolskih vabil učiteljev želeli ugotoviti, v kolikšni meri upoštevajo načela uspešnega sporočanja ter katero je najpogosteje in katero najredkeje upoštevano. Zanimalo nas je, ali pri tem obstajajo razlike med osnovnošolskimi učitelji na različnih delovnih mestih. Ugotoviti smo želeli, katere vrste pravopisnih napak se v šolskih vabilih pojavljajo najpogosteje ter ali obstajajo razlike med učitelji na različnih delovnih mestih. Prav tako nas je zanimala razlika med njimi v povprečnem številu pravopisnih napak. Ugotovili smo, da je v šolskih vabilih najslabše upoštevano načelo upoštevanja prvin in pravil danega besednega jezika. V analiziranih besedilih so se pojavile napake, ki smo jih uvrstili v 30 kategorij, pri čemer je bila najpogostejša napaka raba vezaja in pomišljaja. Tako pri upoštevanju načel uspešnega sporočanja kot tudi pri vrstah in povprečnem številu pravopisnih napak smo opazili statistično značilne razlike med učitelji na različnih delovnih mestih. Sklenemo lahko, da načela uspešnega sporočanja najbolj upoštevajo profesorji slovenskega jezika, najmanj pa profesorji ostalih predmetov na predmetni stopnji.
Keywords: vabilo, načela uspešnega sporočanja, pravopis, učitelj, napaka
Published in DKUM: 10.08.2020; Views: 1148; Downloads: 211
Full text (2,80 MB) |
7. Slovenščina na dlani 2Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, professional monograph Abstract: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Keywords: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Published in DKUM: 17.02.2020; Views: 2226; Downloads: 79
Link to file |
8. Pravopisna zmožnost učiteljev razrednega poukaKatja Koren, 2019, master's thesis Abstract: Pravopisna zmožnost je sposobnost obvladovanja in uporabe pravil pri pisanju določenega jezika. Pri pravopisni zmožnosti sta zelo pomembni dejavnosti natančno branje in pisanje.
V magistrskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost učiteljev razrednega pouka so v teoretičnem delu predstavljeni sporazumevanje, pismenost, operativni cilji iz učnega načrta za slovenščino ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, standardi znanja, slovenski pravopis ter pravila iz pravopisa, vezana na cilje pravopisne zmožnosti. V empiričnem delu predstavljamo raziskavo, v kateri je sodelovalo 105 učiteljev razrednega pouka na slovenskih osnovnih šolah. S pomočjo testa v obliki besedila, v katerem je bilo 67 pravopisnih napak, sestavljenih po operativnih ciljih pravopisne zmožnosti iz učnega načrta za slovenščino (2011) ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, smo preverjali pravopisno zmožnost učiteljev razrednega pouka. Učitelji so morali besedilo pravopisno popraviti brez pomoči pravopisa in drugih pripomočkov. Pravopisno zmožnost smo primerjali med učitelji razrednega pouka s podeželskih in mestnih šol.
Pri popravljanju besedila so bili učitelji najbolj uspešni pri zapisovanju imena jezikov (99,0 %), najmanj uspešni pa pri uporabi oklepaja (66,7 %). Veliko težav so imeli tudi pri uporabi končnih ločil na koncu enostavčnih in večstavčnih povedi. Slabši rezultati so bili tudi pri zapisovanju imen praznikov, predvsem pri prazniku gregorjevo.
Menimo, da so učitelji pravopisno dobro usposobljeni. Upamo, da svoje znanje občasno nadgrajujejo z izobraževanji ali dodatnimi gradivi.
Keywords: pravopis, pravopisna zmožnost, učni načrt za slovenščino, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, operativni cilji in standardi znanja
Published in DKUM: 08.11.2019; Views: 1477; Downloads: 177
Full text (1,20 MB) |
9. Pravopisna zmožnost odraslihAmadeja Koren, 2019, master's thesis Abstract: Sporazumevalna zmožnost velja za temeljno človekovo zmožnost, pravopisna pismenost pa je lahko kazalec izobraženosti. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost odraslih smo zato s preizkusom preverjali znanje pravopisa med odraslimi, z anketnim vprašalnikom pa smo ugotavljali, kako svoje znanje ocenjujejo sami. Spraševali smo jih, katera pravopisna pravila so spoznali v šoli ter kako pogosto in kdaj jih upoštevajo v svojem vsakdanu. Raziskava je bila opravljena med novembrom 2017 in februarjem 2018. Vzorec je zajemal sto udeležencev z različno izobrazbo, starih od 21 do 74 let. Preizkus je vseboval 41 tipičnih napak iz štirih pravopisnih sklopov: ločila, prevzete besede in besedne zveze, pisanje skupaj oz. narazen ter raba velikih in malih črk, medtem ko smo izključili sklop o deljenju besed. Analiza preizkusov je pokazala, da nihče ni našel in popravil vseh pravopisnih napak, najvišje število doseženih točk je bilo 35, najnižje pa 3 (od 41). Zanemarljiva je bila razlika med spoloma v uspešnosti reševanja, v primerjavi rezultatov med starostnimi skupinami pa so se najbolje odrezali najstarejši sodelujoči. Ugotovili smo še, da je pravopisna zmožnost odvisna tudi od stopnje izobrazbe. Največ znanja so udeleženci pokazali pri odpravljanju napak pri rabi velikih in malih črk, največ napak so spregledali pri prevzetih besedah. Udeleženci menijo, da pravopisnih pravil ne poznajo ali jih ne uporabljajo (več), ker so jih veliko pozabili ali pa ker je od njihovega šolanja minilo veliko časa in znanja niso osveževali. Anketiranci pravopisna pravila najpogosteje upoštevajo pri pisanju uradnih dopisov ali v službi, tisti, ki pravila upoštevajo redko, pojasnjujejo, da tega od njih nihče ne zahteva, večina pa ob sporazumevanju med znanci in na družbenih omrežjih pravil sploh ne upošteva.
Keywords: jezikovna kultura, odrasli, pravopis, pravopisna zmožnost, pravopisni preizkus
Published in DKUM: 26.08.2019; Views: 1237; Downloads: 181
Full text (653,63 KB) |
10. Pravopisna zmožnost bodočih učiteljev razrednega poukaTamara Verdel, 2019, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela z naslovom Pravopisna zmožnost bodočih učiteljev razrednega pouka je bil preveriti pravopisno zmožnost študentov Razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in primerjati uspešnost glede na letnik, ki ga obiskujejo.
Pravopisna zmožnost opisuje zmožnost pisca, da pretvarja glasove, besede in povedi iz slušnega v vidni prenosnik, ter hkrati zmožnost bralca, da pretvarja črke, besede in povedi iz vidnega v slušni prenosnik. Pri pravopisni zmožnosti v učnem načrtu za slovenščino za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje smo se osredotočili na operativni cilj Razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti ter zmožnosti nebesednega sporazumevanja (za izboljšanje sporazumevalne zmožnosti) in na njegove podcilje, ki se dotikajo razvijanja pravopisne zmožnosti. V teoretičnem delu smo poleg učnega načrta in pravopisne zmožnosti podrobno predstavili tudi dodiplomski in podiplomski študijski program Razredni pouk na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru ter učne načrte predmetov, v katerih se obravnava slovenščina.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 261 študentov dodiplomskega in podiplomskega študijskega programa Razredni pouk na mariborski Pedagoški fakulteti. Njihovo pravopisno zmožnost smo preverjali s pomočjo preizkusa v obliki strnjenega besedila, v katerem je bilo po ciljih pravopisne zmožnosti učencev ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja namensko izbranih 67 pravopisnih napak, ki so jih študenti morali popraviti. Primerjali smo povprečje pravilno popravljenih napak vseh letnikov skupaj, povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni letnik, povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni cilj pri vseh letnikih in povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni cilj pri posameznem letniku.
Keywords: slovenščina, pravopis, pravopisna zmožnost, učni načrt, študenti razrednega pouka, bodoči učitelji
Published in DKUM: 10.05.2019; Views: 1925; Downloads: 309
Full text (897,18 KB) |
