Search the digital library catalog

Abstract: Magistrska naloga obravnava tematiko alternativnih načinov zaščite geografskega porekla vina v Republiki Sloveniji oziroma Evropski uniji (EU) in Republiki Severni Makedoniji. Geografsko poreklo proizvodov se v izbranih sistemih primarno in neposredno varuje prek t. i. sui generis sistema zaščite. Gre za sistem pravnih pravil in načel, s katerimi se ureja označba geografskega izvora (OGI) kot posebna pravica industrijske (intelektualne) lastnine, ki varuje geografski izvor različnih proizvodov, med njimi tudi vin. Kljub dolgoletni tradiciji tega sistema se pri pridelovalcih vin v modernem času zaradi vsebinske zahtevnosti pogojev za registracijo OGI za vina, kompleksnosti in zapletenosti postopka registracije ter izključujoče narave sistema zaščite na ravni EU vse pogosteje pojavljajo zamisli o uporabi nadomestnih orodij za zaščito geografskega porekla svojih proizvodov. Na podlagi podrobnejše vsebinske analize določb veljavnih slovenskih in makedonskih predpisov ter predpisov EU, stališč vodilne teorije prava OGI, prava znamk in konkurenčnega prava ter sodne prakse Sodišča EU avtor ugotavlja, da obstajajo številni drugi, alternativni načini varstva OGI za vina, ki niso zaščitene v okviru t. i. neposrednega sistema varstva. Kot alternativne možnosti varstva se tako kažejo predvsem kolektivna in certifikacijska znamka, varstvo pred nelojalno konkurenco, pravo označevanja proizvodov, pravo oglaševanja in pravo varstva potrošnikov. Posebna pozornost je pri tem v magistrskem delu namenjena ne samo osnovni analizi različnih institutov, ki lahko vsaj na teoretični ravni služijo kot alternativno sredstvo za varstvo geografskega imena vin, ampak tudi primerjavi ureditve teh institutov v Sloveniji (ter s tem EU) in Severni Makedoniji. Ugotovitve zaključnega dela so relevantne tudi z vidika večletnega spora med EU in Združenimi državami Amerike (ZDA) o (ne)ustreznosti sui generis sistema zaščite geografskega porekla vina. Izhajajoč iz raziskave alternativnih načinov varstva in zlasti s pomočjo primerjave zaščite geografskega porekla vina z OGI in znamkami avtor ocenjuje, da imajo OGI kot posebna vrsta pravice industrijske lastnine številne jasne in očitne prednosti, ki jih pomembno ločijo od preostalih proučevanih instrumentov. Dodana vrednost OGI je tako v izjemno širokem obsegu varstva, ki ga ti zagotavljajo svojim imetnikom, neomejenem času trajanja, neplačilu pristojbin ter odpornosti pred spremembo v generično ime in posledično izgubo zaščite.
Keywords: OGI, posredni sistem varstva, kolektivna znamka, certifikacijska znamka, nelojalna konkurenca, pravo označevanja proizvodov, pravo oglaševanja, pravo varstva potrošnikov, carinsko pravo.
Published in DKUM: 10.01.2022; Views: 1386; Downloads: 371
Full text (1,10 MB)

Abstract: Kljub upadu letalskega prometa v tem letu, splošni trendi kažejo na njegovo nenehno rast na letni ravni. Več potnikov pa pomeni tudi več problemov. Eden največjih so zamude. Poznate letalskega prevoznika, ki je vedno točen? Kot potniki – kakšne so vaše pravice? Kako vas pravo ščiti? Česa bi morali biti deležni? Kaj lahko zahtevate? Kako se lahko pritožite in se borite za svoje pravice? Po drugi strani pa – kakšna je odgovornost letalskega prevoznika? Pričujoče diplomsko delo se ukvarja s področjem varstva potrošnikov in s transportnim pravom, natančneje letalskim pravom in se skuša osredotočiti na pravice letalskih potnikov kot potrošnikov v primeru zamude letalskega prevoznika. Zamuda je opredeljena na splošno, posebej v letalskem pravu – njen pomen, klasifikacija in posledice. Iz posledic izhajajo pravice letalskih potnikov, tako do oskrbe kot do odškodnine; opisan pa je tudi način uveljavljanja teh pravic. Ker so pravice enega dolžnosti drugega, ne moremo mimo odgovornosti letalskega prevoznika v primeru zamude, kjer je prav tako opisan zgodovinski pregled do Montrealske konvencije, po kateri omejitev prevoznika pri prevozu oseb več ne obstaja, za kar si prizadevajo tudi v drugih transportnih panogah. Na kratko smo osvetlili tudi zastaranje terjatev. Kar obsežno poglavje pa smo namenili pregledu statistike glede letalskega prometa v Sloveniji in Evropski uniji, statistiki pritožb na Evropski potrošniški center ter navedli možnosti izboljšav problematike.
Keywords: pravo varstva potrošnikov, pravice letalskih potnikov, zamuda leta, odgovornost letalskega prevoznika, prevozno pravo, prometno pravo
Published in DKUM: 24.12.2009; Views: 3287; Downloads: 471
Full text (1,51 MB)