| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VPLIV TURIZMA NA OKOLJE IN PRAVNA ZAŠČITA
Lidija Tamše, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Turizem se kot gospodarska dejavnost odvija v nekem okolju oziroma prostoru, torej sta pojma vedno nerazdružljivo povezana. Povezanost ima za posledico vplive turizma na okolje in obratno. Medtem ko okolje vpliva na turizem zlasti kot eden izmed dejavnikov razvoja, pomeni vpliv turizma na okolje zlasti njegovo obremenjevanje, spreminjanje ter prilagajanje za svoje potrebe. Da bi se preprečili pretirani posegi v naravno okolje, je potrebno v turizmu dosledno upoštevati pravne predpise, začenši z ustavo, nato splošne zakonske akte ter področne in druge predpise. Nekatere temeljne predpise, ki ščitijo različne dele narave, lahko interpretiramo in uporabimo za potrebe pravne zaščite okolja pred vplivi turizma, in sicer tako mednarodne kot državne, poleg teh pa so bili sprejeti številni področni predpisi. Delo prikazuje odnos turizma in okolja ter izpostavlja nekatera zaščitena področja in podaja vidik avtorice o dotičnem odnosu v obdobju zavedanja pomembnosti preprečevanja škodljivih posegov v okolje ter konkretnih poskusov zaščite.
Keywords: turizem, varstvo okolja, pravo varstva okolja, vpliv turizma na okolje, pravo turizma, ekologija
Published: 24.06.2010; Views: 4517; Downloads: 392
.pdf Full text (449,42 KB)

2.
PRAVNI VIDIKI MEDNARODNEGA VARSTVA OKOLJA S POUDARKOM NA SEVERNEM JADRANU
Petra Meža, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana mednarodna pravna ureditev varstva okolja s poudarkom na Severnem Jadranu. V začetnem delu naloge avtorica opredeli pojem ter funkcije prava okolja. Predstavljeni so razlogi in posledice za nastanek prava okolja, v nadaljevanju naloge pa je predstavljena tudi mednarodna ureditev prava okolja, s poudarkom na aktivnostih, ki potekajo s strani mednarodnih organizacij. Med slednjimi je v ospredju delovanje Organizacije združenih narodov, posledica tega delovanja so konference s področja varstva okolja. Rezultat le teh pa so mednarodne pogodbe z veljavnostjo na svetovni ravni, pregled konferenc in mednarodnih pogodb pa je vključen v diplomsko nalogo. Prav tako avtorica predstavi in povzame delovanje Evropske unije na področju normativnega varstva okolja ter pomembnejše akte in programe, sprejete ter izvedene na tem področju. Izhajajoč iz v nalogi navedenih vsebinskih norm, ki opredeljujejo mednarodno pravo okolja, so se postopoma razvila načela mednarodnega prava varstva okolja, ki so navedena in predstavljena v nadaljevanju naloge. Pravo varstva okolja je v nalogi predstavljeno kot širok pojem, ki zajema varstvo vseh elementov okolja, poudarek naloge pa je na pravnem varstvu voda, v smislu varovanja morja in morskega okolja. Predstavljeni so najpomembnejši mednarodni predpisi s področja varstva morja, ukrepanje obalnih držav ob onesnaženju morja, predstavljen pa je tudi poseben režim zaprtih in polzaprtih morij med katere štejemo tudi Jadransko morje. V nadaljevanju je tako naloga omejena na regionalni pristop k zaščiti in varovanju morskega okoliša Severnega Jadrana, katerega si delijo tri države, Slovenija, Hrvaška in Italija. Vode Severnega Jadrana so občutljiv ekosistem v gospodarsko izjemno aktivni regiji, zaradi česar uvrščajo Severni Jadran med ogrožene dele Sredozemlja. V nadaljevanju naloge se avtorica osredotoča na okoljske obremenitve, ki najbolj pestijo omenjeno regijo, to so vnosi s kopnega, pomorski promet, postavitev plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, prekomerni ribolov ter urbanizacija območja. Predstavljeno je soočanje držav Severnega Jadrana s problematiko onesnaževanja voda Severnega Jadrana ter normativna urejenost področja, pri čemer je poudarek na aktih sprejetih s strani Republike Slovenije ter aktih Evropske unije. Predstavljena je tudi problematika razglasitev zaščitnih ekoloških con v državah Severnega Jadrana, pri čemer avtorica ugotavlja, da prihaja do teh predvsem iz političnih in ne okoljevarstvenih razlogov. V končnem delu naloge so zajete in predstavljene aktivnosti, ki potekajo in prispevajo k izboljšanju stanja morskega okolja Severnega Jadrana ter sklepna razmišljanja avtorice v katerih je prišla do zaključka, da je med državami Severnega Jadrana premalo vzajemnega in trajnega sodelovanja, katero je ključ do ohranitve morja Severnega Jadrana ter kvalitete življenja ob njem.
Keywords: pravo varstva okolja, pravno varstvo morja, Severni Jadran, okoljske obremenitve Severnega Jadrana, ekološka cona, plinski terminali v Tržaškem zalivu
Published: 24.03.2011; Views: 2755; Downloads: 310
.pdf Full text (873,55 KB)

3.
PRAVNA ANALIZA PRIMERA NA PODROČJU ONESNAŽEVANJA S HRUPOM
Anton Kalin, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je v analizi dejanskega primera na področju onesnaževanja s hrupom iz diskoteke s pomočjo aplikacije ustreznih pravnih virov. Hrup je danes namreč zmeraj bolj nezaželen dejavnik v vsakdanjem življenju kot kdajkoli prej v zgodovini človeštva, še posebej pa to velja za njegov vpliv v nočnem času, v katerem smo toliko bolj občutljivi in dovzetni zanj. V tem delu se osredotočam na raziskovanje primera z uporabo veljavne in pretekle zakonodaje, ki zajema ustavo, zakone, uredbe, pravilnike, občinske akte, pravno teorijo, sodne primere in predvsem dopise državnih in občinskih organov. Uvodoma je prikazan kratki oris hrupa kot takega in njegovih vplivov na zdravje iz znanstvenih in strokovnih aspektov. Sledi podroben pregled materialnih določb imisije hrupa in njihov razvoj v okviru temeljnih civilnopravnih predpisov ter mesta teh določb v dveh tujih in evropski zakonodaji. S predstavitvijo podobnega primera na ravni Evropskega sodišča za človekove pravice, je prikazana relevantnost upoštevanja te vrste imisije za domačo sodno prakso. Znotraj ustavnih določil v slovenskem pravnem redu je poudarek na ugotavljanju varstva pred onesnaževanjem s hrupom kot integralnega dela ustavne in človekove pravice do zdravega življenjskega okolja. Največji del raziskovanja je namenjen okoljevarstveni zakonodaji, v katero se onesnaževanje z imisijo hrupa prednostno uvršča, pri čemer so ponujene pravne rešitve. Srž problema se tukaj najverjetneje išče v okoljevarstvenem dovoljenju za vire hrupa ter v Uredbi o mejnih vrednostnih kazalcev hrupa v okolju. V zadnjem delu se ukvarjam z varstvom pred onesnaževanjem s hrupom z vidika kaznovalnega prava, s težavami uprave in inšpekcije pri spoprijemanju s to vrsto imisijo v praksi ter morebitnimi razlogi za njihova ravnanja. Skušam ugotoviti, zakaj upravni, občinski in še posebej inšpekcijski organi ne zagotavljajo varstva pred diskotečnim hrupom in tako spoštovanja človekove pravice do zdravega življenjskega okolja bolj učinkovito. Med drugim se zastavlja vprašanje, čemu je ta pravica uresničljiva zgolj na civilnopravni, ne pa tudi na upravnopravni način. Prav tako ne gre prezreti prostorske in gradbene zakonodaje, ki sta neločljivo povezani z okoljevarstveno, zato so še v zaključnem delu predstavljena upravna dovoljenja in napake pri njihovem izvajanju. Vse skupaj pa se seveda razlaga skozi prizmo dopisov dejanskega primera, ki se je zgodil pred par leti v Mariboru.
Keywords: hrup, imisija, pravica do zdravega življenjskega okolja, onesnaževanje okolja, pravo varstva okolja, okoljevarstveno dovoljenje, diskoteka, Inšpekcija, policija, gradbeni predpisi.
Published: 10.06.2015; Views: 1235; Downloads: 199
.pdf Full text (523,88 KB)

4.
Plastika v krožnem gospodarstvu v Evropski uniji: vzpostavljanje pravnega in političnega okvira za urejanje plastike
Iva Drvarič, 2020, master's thesis

Abstract: Pravni okvir Evropske unije (v nadaljevanju EU) njenim prebivalcem omogoča uživanje v najvišjih okoljskih standardih na svetu. Čista voda, rodovitna zemlja, čisti zrak in ohranjena narava so pomembne vrednote, k zagotavljanju katerih stremi EU. Kljub začetni odsotnosti pravne podlage za poseganje EU na področje okolja, si je ta, sprva z ustrezno podporo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU), kasneje pa z vključitvijo izrecnih določb o pristojnosti EU na področju okolja v Pogodbe, vendarle utrla pot na to ter številna druga področja življenja državljanov in delovanja držav članic. Ob zavedanju okoljskih in gospodarskih pritiskov s katerimi se dandanes sooča ves svet, se je med glavne strateške cilje EU v zadnjih letih prikradel koncept krožnega gospodarstva, kot alternativa trenutno prevladujočemu, a izredno netrajnostnemu, linearnemu sistemu. Gre za pojem brez univerzalno sprejete definicije, ki v najširši obliki predstavlja krovni izraz za vse postopke in prakse, ki koncept izrabljenosti nadomeščajo z obnovo, vzpodbujajo preusmeritev na obnovljive vire energije, delujejo v smeri odprave strupenih kemikalij, ki otežujejo ali onemogočajo ponovno uporabo in stremijo k kar se da največjemu zmanjšanju količine odpadkov ter gospodarnejšemu ravnanju z viri. Svetovni gospodarski model je nujno potreben spremembe, če želimo zagotoviti dostojno življenje naraščajočemu številu prebivalstva, ki bi naj do leta 2050 doseglo devet milijard. EU je v zadnjih petnajstih letih sprejela številne dokumente, ki služijo kot trdna opora krožnemu gospodarstvu, najbolj jasno pa je bilo prizadevanje EU za pospešen prehod na krožni model gospodarstva izraženo v leta 2015 sprejetem akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo. Temu sta sledila še dva pomembna dokumenta, ki nadaljujeta in nadgrajujeta vizijo zastavljeno v akcijskem načrtu iz 2015, evropski zeleni dogovor in novi akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo iz leta 2020. Oba akcijska načrta in evropski zeleni dogovor nakazujejo na to, da se je EU lotila preobrazbe gospodarskega sistema v celoti in da krožnega gospodarstva ne enači zgolj z vpeljavo višjih kvot za recikliranje, kar je pogosto, a napačno prepričanje. Plastika je bila zaradi svojih posebnih lastnosti že v akcijskem načrtu iz 2015 določena kot prednostno področje, ki zahteva nujno obravnavo, kar ne preseneča glede na dejstvo, da se danes svet sooča s posebno krizo – plastično krizo. Njena proizvodnja in uporaba se iz dneva v dan povečujeta, pričakuje pa se tudi, da se bosta do leta 2050 potrojila. Ocenjuje se, da je bila velika večina do sedaj proizvedene plastike zavržena na odlagališčih ali drugje v okolju, kjer sedaj povzroča številne težave, za katere se zdi da se z dneva v dan samo še poglabljajo. Krožno gospodarstvo se predstavlja kot ena izmed priložnosti za zmanjšanje negativnih vplivov plastike in za maksimizacijo okoljskih, gospodarskih in družbenih koristi, ki jih ta material vendarle prinaša. Rešitve, ki jih v zvezi s plastiko ponuja krožno gospodarstvo so med drugim: proizvodnja plastike iz fosilnim gorivom alternativnih surovin; preoblikovanje postopkov proizvodnje plastike in plastičnih izdelkov, da se podaljša njihova življenjska doba; ponovna uporaba izdelkov in preprečevanje nastajanja odpadkov; sodelovanje med podjetji in potrošniki za spodbujanje recikliranja; spodbujanje trajnostno naravnanih poslovnih modelov, ki omogočajo koriščenje plastičnih izdelkov v okviru skupne rabe ali najema itd. EU se s problematiko aktivno ukvarja in vestno posodablja zakonodajo ter izdaja politične usmeritve za vpeljavo krožnih praks v zvezi z ravnanjem s plastiko. Zaključno delo obravnava ključne dosežke in nekatere prihodnje ambicije v zvezi z regulacijo plastike v okviru krožnega gospodarstva v Evropski uniji.
Keywords: pravo varstva okolja, krožno gospodarstvo, plastika, recikliranje, razširjena odgovornost proizvajalca, odpadki, odpadna embalaža, akcijski načrt, evropski zeleni dogovor, strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu
Published: 11.09.2020; Views: 103; Downloads: 17
.pdf Full text (1,60 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica