| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
Pravna ureditev ravnanja z azbestnimi odpadki v Republiki Sloveniji : diplomsko delo
Damijan Poharc, 2009, undergraduate thesis

Keywords: pravo okolja, azbest, odpadki, diplomska dela
Published: 23.07.2009; Views: 2889; Downloads: 221
.pdf Full text (277,94 KB)

4.
5.
6.
7.
VPLIV TURIZMA NA OKOLJE IN PRAVNA ZAŠČITA
Lidija Tamše, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Turizem se kot gospodarska dejavnost odvija v nekem okolju oziroma prostoru, torej sta pojma vedno nerazdružljivo povezana. Povezanost ima za posledico vplive turizma na okolje in obratno. Medtem ko okolje vpliva na turizem zlasti kot eden izmed dejavnikov razvoja, pomeni vpliv turizma na okolje zlasti njegovo obremenjevanje, spreminjanje ter prilagajanje za svoje potrebe. Da bi se preprečili pretirani posegi v naravno okolje, je potrebno v turizmu dosledno upoštevati pravne predpise, začenši z ustavo, nato splošne zakonske akte ter področne in druge predpise. Nekatere temeljne predpise, ki ščitijo različne dele narave, lahko interpretiramo in uporabimo za potrebe pravne zaščite okolja pred vplivi turizma, in sicer tako mednarodne kot državne, poleg teh pa so bili sprejeti številni področni predpisi. Delo prikazuje odnos turizma in okolja ter izpostavlja nekatera zaščitena področja in podaja vidik avtorice o dotičnem odnosu v obdobju zavedanja pomembnosti preprečevanja škodljivih posegov v okolje ter konkretnih poskusov zaščite.
Keywords: turizem, varstvo okolja, pravo varstva okolja, vpliv turizma na okolje, pravo turizma, ekologija
Published: 24.06.2010; Views: 4349; Downloads: 381
.pdf Full text (449,42 KB)

8.
PRAVNI VIDIKI MEDNARODNEGA VARSTVA OKOLJA S POUDARKOM NA SEVERNEM JADRANU
Petra Meža, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana mednarodna pravna ureditev varstva okolja s poudarkom na Severnem Jadranu. V začetnem delu naloge avtorica opredeli pojem ter funkcije prava okolja. Predstavljeni so razlogi in posledice za nastanek prava okolja, v nadaljevanju naloge pa je predstavljena tudi mednarodna ureditev prava okolja, s poudarkom na aktivnostih, ki potekajo s strani mednarodnih organizacij. Med slednjimi je v ospredju delovanje Organizacije združenih narodov, posledica tega delovanja so konference s področja varstva okolja. Rezultat le teh pa so mednarodne pogodbe z veljavnostjo na svetovni ravni, pregled konferenc in mednarodnih pogodb pa je vključen v diplomsko nalogo. Prav tako avtorica predstavi in povzame delovanje Evropske unije na področju normativnega varstva okolja ter pomembnejše akte in programe, sprejete ter izvedene na tem področju. Izhajajoč iz v nalogi navedenih vsebinskih norm, ki opredeljujejo mednarodno pravo okolja, so se postopoma razvila načela mednarodnega prava varstva okolja, ki so navedena in predstavljena v nadaljevanju naloge. Pravo varstva okolja je v nalogi predstavljeno kot širok pojem, ki zajema varstvo vseh elementov okolja, poudarek naloge pa je na pravnem varstvu voda, v smislu varovanja morja in morskega okolja. Predstavljeni so najpomembnejši mednarodni predpisi s področja varstva morja, ukrepanje obalnih držav ob onesnaženju morja, predstavljen pa je tudi poseben režim zaprtih in polzaprtih morij med katere štejemo tudi Jadransko morje. V nadaljevanju je tako naloga omejena na regionalni pristop k zaščiti in varovanju morskega okoliša Severnega Jadrana, katerega si delijo tri države, Slovenija, Hrvaška in Italija. Vode Severnega Jadrana so občutljiv ekosistem v gospodarsko izjemno aktivni regiji, zaradi česar uvrščajo Severni Jadran med ogrožene dele Sredozemlja. V nadaljevanju naloge se avtorica osredotoča na okoljske obremenitve, ki najbolj pestijo omenjeno regijo, to so vnosi s kopnega, pomorski promet, postavitev plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, prekomerni ribolov ter urbanizacija območja. Predstavljeno je soočanje držav Severnega Jadrana s problematiko onesnaževanja voda Severnega Jadrana ter normativna urejenost področja, pri čemer je poudarek na aktih sprejetih s strani Republike Slovenije ter aktih Evropske unije. Predstavljena je tudi problematika razglasitev zaščitnih ekoloških con v državah Severnega Jadrana, pri čemer avtorica ugotavlja, da prihaja do teh predvsem iz političnih in ne okoljevarstvenih razlogov. V končnem delu naloge so zajete in predstavljene aktivnosti, ki potekajo in prispevajo k izboljšanju stanja morskega okolja Severnega Jadrana ter sklepna razmišljanja avtorice v katerih je prišla do zaključka, da je med državami Severnega Jadrana premalo vzajemnega in trajnega sodelovanja, katero je ključ do ohranitve morja Severnega Jadrana ter kvalitete življenja ob njem.
Keywords: pravo varstva okolja, pravno varstvo morja, Severni Jadran, okoljske obremenitve Severnega Jadrana, ekološka cona, plinski terminali v Tržaškem zalivu
Published: 24.03.2011; Views: 2651; Downloads: 298
.pdf Full text (873,55 KB)

9.
EKO OBČINA
Aljaž Lešnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: EKO občina je občina, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja. Je model, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nastal na Finskem, prva taka občina pa na Švedskem. Temelji na obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi virov energije, zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, zmanjšanju škodljivih posegov v okolje in zadovoljevanju človekovih potreb učinkovito in zmerno. Za popolno in učinkovito delovanje je potrebno sodelovanje javnosti, lokalne oblasti in gospodarstva. Občani take občine se izobražujejo zato, da krepijo zavest o varstvu okolja. Take občine v Republiki Sloveniji ni, obstaja pa široka okoljevarstvena zakonodaja. Avtor obravnava Zakon o varstvu okolja in Energetski zakon, oba z določenimi podzakonskimi akti in na njihovi podlagi ugotavlja možnosti, da slovenske občine postanejo EKO občine. Opredeli tudi temeljne pojme povezane z lokalno samoupravo.
Keywords: ekologija, občina, trajnostni razvoj, lokalna samouprava, pravo varstvo okolja, Zakon o varstvu okolja, Energetski zakon, lokalne javne službe.
Published: 15.06.2012; Views: 1692; Downloads: 177
.pdf Full text (730,62 KB)

10.
PRAVNA UREDITEV ODPRTEGA MORJA
Denis Luthar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: S pojavom globalizacije je odprto morje postalo osnovni povezovalni člen vseh narodov sveta. Velika večina transporta dobrin v svetovni trgovini poteka po morskih poteh. Na njem se izvajajo tudi posamezne turistične in druge zabavne aktivnosti kot so križarjenje, jadranje, potapljanje itd. Odprto morje, kot pomemben vir prehrambene industrije ter ostalih ekonomskih disciplin, državam nudi široka območja za ribolov in drugačne oblike izkoriščanja svojih naravnih bogastev. Zaradi iskanja naravnih virov, kot so nafta in zemeljski plin, države na njem gradijo umetne otoke, naftne ploščadi in druge objekte. Predstavlja tudi pomembno sredstvo komunikacije, na morskem in oceanskem dnu pa se za ta namen polagajo podmorski kabli in cevovodi. Z razvojem tehnologije je odprto morje postalo tudi dostopnejše za znanstveno raziskovanje. Največje težave pa pri dejavnostih na odprtem morju predstavljajo prekomerno izkoriščanje živih bogastev, onesnaženje, poseganje v občutljive morske ekosisteme in življenjsko okolje ogroženih živalskih vrst ter nekatere vrste kaznivih dejanj, med katerimi je najbolj problematično piratstvo. Zaradi vsega navedenega je izrednega pomena, da so pravice in obveznosti držav v odnosu do odprtega morja natančno določene s predpisi mednarodnega prava. S pravili mednarodnega značaja in primernim mehanizmom za reševanje sporov se tako zagotavlja svetovni red in mir. Odprto morje je objekt mednarodnega prava, s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 pa je določen njegov pravni položaj, ki narekuje šest osnovnih svoboščin. Med njimi so pravica svobodne plovbe, pravica preletanja, svobodno polaganje podmorskih kablov in cevovodov, pravica do gradnje umetnih otokov in drugih objektov, upravičenje do svobodnega ribolova ter pravica do znanstvenega raziskovanja. Izvajanje naštetih svoboščin pa ne sme ovirati interesov drugih držav. Uporaba odprtega morja je omejena za miroljubne namene, upravičeni subjekti pa si ne morejo veljavno prilaščati njegovih delov. Konvencija v okviru pravice o svobodni plovbi določa tudi obveznosti držav v zvezi z registracijo ladij in uporabo državne zastave. Nadalje Konvencija prepoveduje kazniva dejanja piratstva, transporta sužnjev, prometa z drogami in nepooblaščenega radijskega oddajanja na odprtem morju ter natančno opredeljuje pravico do zasledovanja v primeru lova na kriminalce. Države poziva k sodelovanju in jih obvezuje k sprejemanju ukrepov za ohranjanje živih bogastev odprtega morja ter ukrepov za varovanje morskega okolja. V nalogi je opredeljen pravni okvir, v katerem so zajete najpomembnejše pravne značilnosti odprtega morja, splošna načela in določbe ter posamezne pravice in obveznosti držav iz glavnih področij njegove uporabe. Predstavljeno je tudi Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo kot poglavitni organ odločanja v sporih v zvezi z uporabo in razlago mednarodnopravnih določb odprtega morja. Z obravnavo izbranih primerov iz njegove prakse je natančneje razložena vsebina nekaterih načel in splošnih določb.
Keywords: pomorsko mednarodno pravo, odprto morje, režim odprtega morja, ohranjanje in gospodarjenje z živimi bogastvi odprtega morja, znanstveno raziskovanje, varovanje in ohranjanje morskega okolja, pregon piratov, UNCLOS, ITLOS
Published: 07.07.2015; Views: 1408; Downloads: 416
.pdf Full text (1,68 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica