| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 716
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Stvarnopravni položaji v insolventnih postopkih
Nik Hudarin, 2022, master's thesis

Abstract: Smisel stvarnopravnih zavarovanj je zavarovati interese upnika t. j. poplačilo njegove terjatve. V smislu stvarnopravnih zavarovanj izstopata predvsem dva položaja in sicer zastavna pravica in fiduciarna zavarovanja. Ti stvarnopravni položaji bodo relevantni v primeru začetka stečajnega postopka ali izvršbe nad prezadolženim dolžnikom. Ta materija je izredno pomembna v današnjem času, ko se je zaradi razmer na trgu (kateremu je poleg vsesplošne recesije (finančne in ekonomske krize) usodni udarec zadala epidemija SARS-CoV-2) plačilna nedisciplina dolžnikov vrasla v družbo. Plačilna nedisciplina je (žal) vse pogostejši pojav v poslovni praksi. Razloge in izvore je najti na vseh področjih; od javnih naročil, kjer je merilo za izbiro pogodbenika (gospodarskega subjekta) najnižja cena, bančnih kreditov, ki zaradi slabih in težko dosegljivih pogojev za pridobitev kredita, male družbe teh pogojev pogosto ne dosegajo, vse do sodnih postopkov, kjer trn v peti predstavljajo predvsem razmeroma dragi in dolgotrajni sodni postopki, ki si jih male družbe ne morejo privoščiti. Vse to je povzročilo domino efekt v verigi, kjer se je zaradi zamud pri plačilih ter s tem povezanim neplačevanjem dolžnikov, povzročilo neplačevanje ostalih členov v tej verigi. V največji meri so zaradi plačilne nediscipline prizadeti upniki. Zato je poslovna praksa razvila sodobne oblike stvarnopravnih zavarovanj, ki upniku omogočajo lažje in hitrejše poplačilo njegove terjatve. Tako zaključujem, da bodo upniki, ki so zavarovali svoje terjatve privilegirani pred drugimi upniki, ki svojih terjatev niso zavarovali oziroma imajo svoje terjatve zavarovane, vendar s slabšim vrstnim redom. In ravno to je ratio stvarnopravnih zavarovanj terjatev.
Keywords: dolg, fiduciarna zavarovanja, insolventnost, izločitvena pravica, lastninska pravica, ločitvena pravica, stečaj, stvarno pravo, terjatev, zastavna pravica, zavarovana terjatev
Published in DKUM: 06.01.2023; Views: 258; Downloads: 43
.pdf Full text (734,87 KB)

2.
Diversity of Enforcement Titles in Cross-border Debt Collection in the EU : National Report: Bulgaria
Desislava Naydenova, 2022

Abstract: Applying a systematic approach, this report addressess the main features of enfrocement titles in Bulgaria. It focuses on judgments, court settlements and notarial deeds, scrutinizing their content, form and effects. It conveys theoretical insight into the subject matter as well as conclusions from relevant case law.
Keywords: izvršilni naslov, čezmejna izvršba, Bolgarija, pravo EU, civilno procesno pravo
Published in DKUM: 20.12.2022; Views: 69; Downloads: 8
.pdf Full text (4,25 MB)
This document has many files! More...

3.
Odgovornost organov vodenja in nadzora v insolvenčnih postopkih s primeri sodne prakse
Jaka Topič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Družba preneha delovati iz različnih razlogov. V večini primerov se izvede postopek likvidacije, v katerem se unovči celotno njeno premoženje. Če je družba insolventna, pa se izvede eden izmed postopkov zaradi insolventnosti. A v času pred insolvenčnim postopkom in med njim lahko organi vodenja in nadzora storijo tudi deviantna dejanja, ki upnikom povzročijo škodo. Proučevali smo prav ta dejanja, in sicer s primerjavo sodnih praks Slovenije, Avstrije in Velike Britanije. Diplomsko delo zaključimo s sklepom, v katerem na kratko povzamemo naše ugotovitve.
Keywords: Insolvenčno pravo, odškodninska odgovornost, primerjalna analiza, Avstrija, Velika Britanija
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 104; Downloads: 8
.pdf Full text (1,45 MB)

4.
Umetna inteligenca - posamezna vprašanja, ki jih povzroča njen hiter razvoj in množična uporaba
Eva Binkovski, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Umetna Inteligenca – posamezna vprašanja, ki jih prinaša njen hiter razvoj in množična uporaba je delo, ki zajema teoretični oris razvoja in uporabe tehnologij umetne inteligence. V uvodnih poglavjih je tako predstavljen teoretični oris tega področja, s kratkim pregledom zgodovine in njenih začetkov, kjer se predvsem osredotočimo na raziskovalca Turing Alana in njegov test umetne inteligence. V naslednjih poglavjih so predstavljena področja umetne inteligence, izzivi s katerimi se bomo srečevali na tem področju v prihodnosti. V prihodnjih poglavjih je tematika predstavljena skozi dve veliki in pomembni področju – umetna inteligenca v podjetjih ter umetna inteligenca v pravu. Prvo področje zajema predvsem teoretični oris in razmišljanje o uporabi umetne inteligence v prihodnosti v podjetnih, proizvodnji ter na delovnih mestih. V okviru predstavitve pravnih vprašanj umetne inteligence, se naše raziskavanje osredotoča na sedanjo in bodočo uporabo umetne inteligence v pravnih sistemih. Predstavljen je tudi okvir področne zakonodaje Evropske Unije, vezane na to tematiko. V obeh poglavjih so predstavljeni tako pozitivni kot tudi negativni vplivi umetne inteligence na ta področja, tako, da je bralcu omogočeno, da si sam skozi teoretični oris in analizo tematike ustvari svoje mnenje in pogled na vpliv umetne inteligence. V zadnjem delu naloge je opisana raziskava ter so predstavljene ugotovitve in rezultati, do katerih smo prišli s pomočjo ankete, ki smo jo opravili s posamezniki v dveh različnih starostnih skupinah.
Keywords: umetna inteligenca, razvoj, avtomatizacija, podjetja, pravo
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 69; Downloads: 17
.pdf Full text (1015,34 KB)

5.
Prosto gibanje delavcev in pojem delavec v EU v luči aktualnih izzivov: od digitalizacije do pandemije : od digitalizacije do pandemije
Tea Unger, 2022, master's thesis

Abstract: Pojem »delavec« predstavlja osrednji pojem tako v okviru temeljne svoboščine prostega gibanja delavcev, ki je ena izmed štirih svoboščin notranjega trga EU kot tudi preostalega materialnega delovnega prava, vendar kljub temu pravo EU ne daje enotne definicije. Posledično je ključni vir razlage koncepta »delavec« postalo Sodišče EU skozi svojo sodno prakso. Pravno podlago za razlago pojma »delavec« je Sodišče EU iskalo v členu 45 PDEU o prostem gibanju delavcev. Prelomno odločitev je sprejelo v zadevi Lawrie Blum, v kateri je ustvarilo tristopenjski test, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti obstoj delovnega razmerja v smislu člena 45 PDEU. Test zajema tri ključne kriterije, ki se nanašajo na ekonomsko dejavnost, nadzor delodajalca in plačilo za opravljeno delo. Ob analizi sodne prakse znotraj posameznih kriterijev lahko hitro ugotovimo, da je tudi sodna praksa Sodišča EU neenotna, kar povzroča še dodatno nejasnost in zmedo. Zdi se, da je Sodišče EU razpeto med varstvom temeljne svoboščine notranjega trga in bojaznijo držav članic, da jim bo naloženo dodatno socialno breme. Na prosti pretok oseb in pojem »delavec« sta v zadnjih letih vplivala proces digitalizacije in pandemija Covid-19. Prvi vpliv je s seboj prinesel številne novosti, med drugim tudi platformno ekonomijo in novi obliki dela, crowdwork (množično delo) in on demand via app (delo na zahtevo preko aplikacij). Izvajalci v teh oblikah opravljajo delo pogosto kot samostojni podjetniki. Posledično se je tudi na tem področju začelo postavljati vprašanje, kdo ustreza pojmu »delavec«. Sodišče EU konkretno še ni odločalo o tem vprašanju, pričakovati pa je, da ko bo do tega prišlo, bo v okviru tristopenjskega testa največ težav povzročal kriterij dejanskega in resničnega dela in nadzor drugega subjekta. Na pomanjkanje avtonomne definicije pojma »delavec« v pravu EU kažejo tudi odločitve nacionalnih sodišč v okviru tega pojma pri platformnem delu. Drugi zanimiv vpliv na prosto gibanje delavcev je imela pandemija Covid-19. Širjenje virusa je prineslo številne ukrepe za omejitev gibanja. Že od začetka vstopa virusa v evropski prostor se je postavilo vprašanje, kako bo to vplivalo na delavce migrante. Večina držav članic je vzpostavila splošno prepoved prehajanja državnih meja, pri tem pa kot izjeme navedla delavce migrante. Evropske institucije so sicer pozivale k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja, vendar je iz smernic Evropske komisije mogoče razbrati, da so posebno pozornost namenili lažjemu prehodu delavcev čez mejne prehode. S takšnimi ukrepi se nam postavi vprašanje: »Ali je EU v svojem bistvu še zmeraj ekonomska integracija?«
Keywords: pravo EU, notranji trg, načelo prostega pretoka oseb, prosto gibanje delavcev, državljanstvo EU, pojem delavca
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 131; Downloads: 46
.pdf Full text (910,13 KB)

6.
Medijska svoboda v EU in strateške tožbe proti novinarjem : magistrsko delo
Tjaša Galič, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga raziskuje problematiko medijske svobode v EU ter strateških tožb proti novinarjem. Medijska svoboda je trenutno v EU izredno aktualna tema. Nad mediji se vršijo pritiski, ki pomenijo omejevanje medijske svobode. Ker medijska svoboda predstavlja človekovo pravico in temeljno svoboščino, kot tudi steber demokratičnih sistemov, ima EU obveznost, da jo zagotavlja. Gre namreč za vrednoto, ki je skupna vsem državam članicam EU in njihovim državljanom. Tudi države kandidatke, ki želijo postati članice EU, morajo spoštovati medijsko svobodo. Medijska svoboda tako predstavlja politični pogoj v okviru procesa širitve EU, na kar EU države kandidatke opozarja v pristopnih poročilih. V magistrski nalogi je kot eden izmed načinov omejevanja medijske svobode obravnavana tema SLAPP tožb. Pojem SLAPP tožbe se je razvil v ZDA, trenutno pa je fenomen aktualna problematika v EU. Za razvoj ustreznih mehanizmov za zaščito medijske svobode pred SLAPP tožbami je potrebna prepoznava njenih tipičnih lastnosti in ciljev, ki jih zasleduje. Ker je načeloma temeljni cilj SLAPP tožbe uporaba sodnega postopka za utišanje kritičnih glasov, je nujna določitev jasne ločnice med legitimnim pravnim postopkom in postopkom s SLAPP tožbo. Na podlagi obravnavanja tematike medijske svobode v EU in SLAPP tožb zaključujem, da je EU probleme medijske svobode prepoznala. Posledično je v zadnjem času EU sprejela vrsto aktov, katerih cilj je zaščita pravice do svobode medijev ter s tem ohraniti demokracijo. Pomembna akta, ki jih je sprejela EU, sta predvsem Akcijski načrt za evropsko demokracijo in Resolucija. V okviru Akcijskega načrta za evropsko demokracijo je Komisija predstavila Predlog Direktive. Zakonodajni predlog teži k zaščiti novinarjev in civilne družbe pred SLAPP tožbami. Prav tako je Komisija predstavila Priporočilo o zaščiti novinarjev. V prihodnosti EU predvideva sprejetje Evropskega akta o svobodi medijev. Na podlagi Predloga Direktive bo sprejet zakonodajni akt, namenjen varstvu pred zlorabljenimi sodnimi postopki. S sprejemanjem ukrepov za zaščito medijske svobode na ravni EU so tudi države članice primorane sprejeti ustrezne ukrepe na nacionalni ravni. Medijska svoboda kot politični cilj postaja torej vse bolj pravno opredeljen koncept v EU.
Keywords: pravo EU, temeljne človekove pravice, medijska svoboda, pogoj za vstop države kandidatke v EU, ukrepi EU, SLAPP tožbe
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 174; Downloads: 51
.pdf Full text (749,89 KB)

7.
Primerjava silobrana v Republiki Sloveniji in ZDA, z analizo primera Rittenhouse : magistrsko delo
Jan Bračič, 2022, master's thesis

Abstract: Silobran je v Republiki Sloveniji opredeljen v 2. odstavku 22. členu KZ-1 kot obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad. Dejanje, ki je storjeno v silobranu, ni protipravno. Protipravnost je zraven ravnanja, izpolnjenosti biti inkriminacije in krivde, eden izmed elementov splošnega pojma kaznivega dejanja. Storilec bo odgovarjal za konkretno kaznivo dejanje, če so podani vsi štirje oz. trije elementi (nekateri pojmujejo ravnanje in izpolnjenosti biti inkriminacije, kot en element) kaznivega dejanja. Na čisto osnovnem nivoju je protipravno tisto dejanje, ki je v nasprotju s pravom. Protipravnost je pomembna, ker kaže na določenost kaznivega dejanja v zakonu, to dejanje pa mora biti v nasprotju s temeljnimi družbenimi vrednotami. Temeljna instituta, ki izključujeta protipravnost sta silobran in upravičljiva skrajna sila. Ravnanje storilca lahko podredimo pravilom silobrana, v kolikor sta izpolnjena elementa obrambe in napada. Napad je človekovo voljno ravnanje, mora biti protipraven ter resničen. Napad mora biti istočasen z obrambo. Le-ta pomeni odziv, s katerim želi branitelj odvrniti ali preprečiti protipraven napad. Obramba pa mora biti v smislu silobrana, neizogibno potrebna in sorazmerna z napadom. V Republiki Sloveniji je s silobranom možno zaščititi katerokoli pravno dobrino, tudi dobrino nižjega ranga (npr. čast). Prav tako, je dopustno s silobranom zaščititi dobrine tretjih oseb. Prekoračeni silobran je urejen v 3. odstavku 22. člena, ki določa, da se sme storilca, ki je prekoračil meje silobrana, kaznovati mileje ali se mu kazen odpusti, če je prekoračil silobran zaradi močne razdraženosti ali prestrašenosti. Za razliko od silobrana, prekoračeni silobran ne izključuje protipravnosti. Institut silobrana oz. »Self-defense« je v ZDA na splošni ravni urejen v Model Penal Code. MPC sicer ni zavezujoč akt, vendar predstavlja dober pravni okvir kazenskopravne zakonodaje na podlagi katere zvezne države ZDA snujejo svoje kazenske zakonike. Ureditev silobrana v ZDA je dokaj podobna slovenski ureditvi, vendar je moč opaziti določene razlike. Te se kažejo predvsem pri standardu razumnega prepričanja branitelja, da mu grozi napad ter v zahtevi po umiku. V Sloveniji se zahteva, da je napad objektivno resničen in zgolj subjektivno prepričanje branitelja, da se je napad odvijal ne zadostuje. Med tem, pa je pri sklicevanju na silobran v ZDA, dovolj razumno prepričanje posameznika, da mu grozi napad. Prav tako, se v Republiki Sloveniji od napadenega praviloma ne zahteva, da pred napadom zbeži, kar ne velja za zvezne države ZDA, ki so pristašinje doktrine »Duty to retreat«. V zadevi Rittenhouse, je bil Kyle Rittenhouse uspešen pri sklicevanju na silobran. Porota ga je spoznala za nedolžnega umora Josepha Rosenbauma ter Anthonya Huberja, in poskusa umora Gaiga Grosskreutza. Menimo, da odločitev porote temelji predvsem na ugotovitvi, da je Rittenhouse s smrtonosno silo deloval, saj bil razumno prepričan, da je taka sila potrebna, da prepreči svojo smrt ali hudo telesno poškodbo.
Keywords: Kazensko pravo, kaznivo dejanje, protipravnost, silobran, Duty to retreat doktrina, Stand your ground doktrina, Rittenhouse.
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 95; Downloads: 31
.pdf Full text (1,24 MB)

8.
Hipoteka v hrvaški in slovenski pravni ureditvi : magistrsko delo
Valentin Delević, 2022, master's thesis

Abstract: Predmet preučevanja in analize v magistrskem delu je ena od podvrsti zastavne pravice, natančneje njena ureditev. Predstavljena in primerjana je ureditev hipoteke v hrvaški in slovenski pravni ureditvi. Hipoteka predstavlja relativno kompleksen pravni institut, zato je bil trud usmerjen v njegovo čimbolj sistematično in natančno obdelavo z vidika obeh pravnih redov. Poglaviten del magistrskega dela je namenjen ugotavljanju in primerjanju ureditve hipoteke v Sloveniji in nam, poleg Avstrijskega, najbližjem pravnem redu – Hrvaškem. Slednje je osnova za sistematično preučevanje podobnosti in razlik med omenjenima pravnima redoma z vidika najprepoznavnejšega instituta stvarnopravnega zavarovanja. Oblik zavarovanj in utrditev obveznosti, ki upniku dajejo močnejše jamstvo, da bo ob zapadlosti poplačan, je veliko. Eden najpomembnejših tovrstnih institutov je hipoteka. Gre za neposestno zastavno pravico na nepremičnini, na kateri zastavitelj ohrani posest in jo še naprej uporablja ter izkorišča. Kot podvrsta zastavne pravice je hipoteka omejena stvarna pravica zastavnega upnika na točno določeni tuji stvari ali pravici, namen katere je zavarovanje ene ali več določenih terjatev. Zastavnega upnika upravičuje, da si prednostno pred vsemi ostalimi upniki zastavitelja poplača svojo zapadlo terjatev iz vrednosti zastavljene stvari, če ta ni pravočasno poplačana. Slednje nudi hipotekarnemu upniku relativno trdno zavarovanje, saj je tržna vrednost nepremičnin znana in dokaj stabilna. Pravna reda obeh držav in hkrati ureditvi hipoteke sta si načeloma precej podobni, vendar med njima obstajajo tudi razlike, ki pa jih je sicer mnogo manj, kar zaradi skupne zgodovine in iste pravne tradicije ne preseneča. Tako je hipoteka v obeh ureditvah akcesorna pravica, kar pomeni, da je v vsem vezana na zavarovano terjatev. Kot taka je prenosljiva samo skupaj s prenosom zavarovane terjatve. Ključna razlika med ureditvama je vsekakor togost slovenskega pravnega reda. Ta namreč ne omogoča razpolaganja s še neizbrisano hipoteko in možnosti zamenjave vrstnega reda hipoteke. Prav tako ne pozna lastniške hipoteke, prostovoljne sodne hipoteke, pridržka prvenstvenega reda, nezastarljivosti hipoteke ter alternativnega načina realizacije v obliki začasnega upravljanja. Na drugi strani pa se kaže njegova prednost na področju zunajsodne prodaje notarske hipoteke, ki je na Hrvaškem ne poznajo.
Keywords: stvarno pravo, hipotekarno pravo, zastavna pravica, zastavna pravica na nepremičnini, hipoteka, nastanek hipoteke, prenos hipoteke, prenehanje hipoteke, zavarovana terjatev.
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 112; Downloads: 39
.pdf Full text (1,95 MB)

9.
Presoja čezmejnega elementa pri svoboščinah notranjega trga EU : magistrsko delo
Mia Zemljič, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava zahtevo po čezmejnem elementu pri svoboščinah notranjega trga. Določbe PDEU o svoboščinah notranjega trga se uporabljajo samo, če v dejanskih okoliščinah konkretne zadeve obstaja čezmejni element. Odsotnost čezmejnega elementa pomeni, da gre za povsem notranji položaj, ki je v skladu s povsem notranjim pravilom zunaj področja uporabe teh določb in posledično tudi zunaj pristojnosti Sodišča EU. Povsem notranji položaji ostajajo v pristojnosti držav članic in so v celoti podvrženi njihovemu nacionalnemu pravu. Za pravilno razumevanje pojmov čezmejnega elementa in povsem notranjih položajev je nujno poznavanje obstoječe sodne prakse Sodišča EU. Za izpolnitev zahteve po čezmejnem elementu se je tradicionalno zahtevalo dejansko čezmejno gibanje oz. dejanski čezmejni element, vendar so se negativne posledice takšnega pristopa kazale kot lažni negativi in obratna diskriminacija, ki jih je Sodišče EU v svoji novejši sodni praksi poskušalo odpraviti oz. vsaj omiliti s tem, da je s široko razlago razširilo pojem gibanja in s tem obstoj čezmejnega elementa, s tem pa hkrati omejilo primere, ko govorimo o povsem notranjih položajih, pri čemer je navedeno še posebej očitno na področju prostega gibanja oseb, ki danes ne pomeni več samo ekonomske svoboščine, saj pravo EU omogoča prosto gibanje tudi ekonomsko neaktivnim osebam, ki so varovane z določbami PDEU o državljanstvu Unije. Poleg tega pa je Sodišče EU oblikovalo tudi določene izjeme od zahteve po čezmejnem elementu in povsem notranjega pravila na področju prostega pretoka blaga in državljanstva Unije, ki omogočajo, da se pravo EU lahko uporabi tudi, kadar v dejanskih okoliščinah konkretne zadeve ne obstaja čezmejni element. Posledično je postalo vprašanje, ali neka zadeva spada na področje uporabe določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, zelo zapleteno vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti brez poznavanja obstoječe sodne prakse Sodišča EU. Logična postopkovna posledica dejstva, da povsem notranji položaji ne spadajo na področje uporabe določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, je nepristojnost Sodišča EU na podlagi člena 267 PDEU in nedopustnost predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki izhajajo iz zadev, ki se nanašajo na povsem notranje položaje. Kljub temu pa je Sodišče EU večkrat odgovorilo tudi na predhodna vprašanja, ki so izhajala iz nacionalnega postopka, v katerem so bili vsi elementi omejeni na samo eno državo članico. Gre za tradicionalno zelo kaotično in nejasno področje sodne prakse Sodišča EU, pri čemer je korak v pravo smer pomenila novejša zadeva Ullens de Schooten, v kateri je Sodišče EU prvič sistematiziralo vse vrste zadev, v katerih lahko odstopi od splošnega pravila in tradicionalni trilogiji Dzodzi, Guimont, Oosthoek dodalo četrto – Libert. Zahteva po čezmejnem elementu je na prvi pogled jasen in neposreden koncept, ki logično sledi besedilu in ciljem določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, vendar pa sodna praksa Sodišča EU kaže povsem drugačno sliko, zato so se pojavile ideje o spremembi in celo o odpravi zahteve po čezmejnem elementu.
Keywords: pravo EU, notranji trg, svoboščine notranjega trga, čezmejni element, povsem notranji položaji, sodna praksa Sodišča EU, povsem notranje pravilo, postopek predhodnega odločanja
Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 190; Downloads: 35
.pdf Full text (836,62 KB)

10.
Pravica otroka, da pozna svoj izvor : magistrsko delo
Maša Klajderič, 2022, master's thesis

Abstract: Temeljna pravica, ključna za oblikovanje posameznikove identitete, je nedvomno pravica do poznavanja lastnega izvora. Ustavno sodišče Republike Slovenije ji je priznalo celo naravo temeljne človekove pravice. Kot pomembna pravica, pa je priznana tudi v sklopu številnih mednarodnih pravnih aktih. Življenjske situacije, ki vodijo do želje po poznavanju lastnega izvora ter razkritja identifikacijskih podatkov bioloških staršev, so spočetje otroka s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovano spolno celico, posvojitve, ter razne druge situacije, v katerih otrok ne pozna svojih bioloških staršev. Da otrok lahko uveljavlja svojo pravico do poznavanja lastnega izvora, mora v prvi vrsti biti izpolnjen pogoj, da otrok ve za obstoj svojih bioloških staršev. Nadaljnji pogoj predstavlja obstoj dokumentacije, v sklopu katere se vodijo informacije o izvoru otroka. Zadnji pogoj pa predstavlja še upravičenje otroka, da dostopa do informacij, ki jih zajema sama dokumentacija. Našteti pogoji veljajo predvsem v postopkih spočetja otroka s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovano spolno celico ter pri posvojitvah. V ostalih življenjskih primerih, kjer podlaga za poznavanje lastnega izvora temeljni zgolj na otrokovi želji, je treba zagotoviti sodno varstvo.
Keywords: družinsko pravo, pravice otroka, mednarodno pravni akti, postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, posvojitev, ugotavljanje starševstva
Published in DKUM: 21.09.2022; Views: 123; Downloads: 28
.pdf Full text (651,23 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica