| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DAVČNI VIDIK STATUSNIH PREOBLIKOVANJ
Andreja Počivavšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Statusno preoblikovanje družb je urejeno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). Zakon deli statusna preoblikovanja na formalna in materialna. Pri formalnem statusnem preoblikovanju gre za spremembo pravnoorganizacijske oblike, pri kateri se premoženjska struktura družbe ne spreminja. Pri materialnih statusnih preoblikovanjih gre za preoblikovanje premoženja nosilca gospodarske družbe, kjer se prenaša celotno ali del premoženja na drugo gospodarsko družbo. Med materialna statusna preoblikovanja ZGD-1 uvršča združitev, delitev in prenos premoženja. Obliki združitve sta spojitev in pripojitev, delitev pa se lahko opravi z razdelitvijo, oddelitvijo ali izčlenitvijo. Statusna preoblikovanja so samostojna pravna veja, za katera veljajo posebna pravila, ki se razlikujejo od splošnih pravil korporacijskega prava. Materialna statusna preoblikovanja imetnikom deležev omogočajo, da brez postopka likvidacije in nove ustanovitve prestrukturirajo podjetniško strukturo družbe. Kot vrsta materialnega statusnega preoblikovanja je tudi statusno preoblikovanje samostojnih podjetnikov, ki omogoča fizični osebi, da svoje podjetniško organizirano premoženje preoblikuje v statusno obliko kapitalske družbe. Obdavčitev statusnih preoblikovanj sledi osnovnemu načelu davčne nevtralnosti. Davčna obveznost na ta način ostane enaka kot je bila pred statusnim preoblikovanjem.
Keywords: Ključne besede: statusno preoblikovanje, korporacijsko pravo, premoženje, pravnoorganizacijska oblika, gospodarska družba, samostojni podjetnik, obdavčitev, davčna nevtralnost
Published: 14.12.2009; Views: 4737; Downloads: 709
.pdf Full text (352,73 KB)

2.
EVROPSKA DELNIŠKA DRUŽBA
Dejan Podkrižnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Evropska delniška družba je pravnoorganizacijska oblika namenjena večjim podjetjem. Njen osnovni namen je omogočiti nosilcem podjetja, ki imajo interes opravljati svojo gospodarsko dejavnost na celotnem območju Evropske unije, lažji dostop do trgov Evropske unije. Ti nosilci podjetja se zlasti srečujejo s vprašanjem kako načrtovati in izvajati podjetniške dejavnosti na območju drugih držav članic. Pri uresničevanju tega interesa jim znatno olajša delo Evropska delniška družba, katere primarni namen je povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Ideja o oblikovanju posebne pravnoorganizacijske oblike gospodarske družbe, ki bi bila subjekt nadnacionalne pravne ureditve in ki bi omogočila delovanje na področju vseh držav, se je porodila skupaj z idejo o skupnem evropskem trgu. Pobudo za premislek o oblikovanje take pravnoorganizacijske oblike je leta 1959 na kongresu francoskih notarjev podal notar Thibierge, od podane pobude do dejanskega sprejetja Evropske delniške družbe kot pravnoorganizaijske oblike pa je poteklo kar 40 let. Konsenz o oblikovanju evropske delniške družbe imenovane tudi Societas Europea je bil dosežen leta 2000 na vrhu v Nici. Za pravilno razumevanje koncepta pravnoorganizacijske oblike SE je potrebno izhajati iz temeljne ugotovitve, da to ni pravnoorganizacijska oblika, v kateri bi se podjetniška aktivnost šele začela opravljati, tako je SE predvsem namenjena večjim podjetjem (na kar kaže tudi njen začetni osnovni kapital, ki znaša 120.000 evrov), ki imajo interes po razširitvi svojega delovanja prek nacionalnih meja in bi ta svoj interes lažje uresničili tako, da bi izbrali pravnoorganizacijsko obliko SE, za katero ne velja (le) korporacijsko pravo države, v kateri naj bi se dejavnost v prihodnje opravljala, ampak predvsem nadnacionalno pravo, določeno z uredbo SE. SE je torej taka oblika delniške družbe, ki omogoča preprostejšo mobilnost gospodarskih subjektov v EU. V diplomskem delu je po predstavitvi ideje evropske delniške družbe in zgodovine sprejema te pravnoorganizacijske oblike, predstavljena sama evropska delniška družba. Posebno poglavje je namenjeno sodelovanju delavcev pri upravljanju SE.
Keywords: Evropska delniška družba, Societas Europea, skupni evropski trg, delniška družba, pravnoorganizacijska oblika, podjetje.
Published: 13.07.2011; Views: 5582; Downloads: 535
.pdf Full text (523,01 KB)

3.
ZNIŽANJE DAVČNE OSNOVE PRI DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB IZ NASLOVA DAVČNIH OLAJŠAV S POUDARKOM NA PRIMERU GOSPODARSKE DRUŽBE AJM OKNA-VRATA-SENČILA, D.O.O.
Tadej Fijavž, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu avtor obravnava in predstavlja osnovne značilnosti davka od dohodkov pravnih oseb in davčne olajšave. Gospodarske družbe se v času finančne krize zaradi težkih gospodarskih razmer vse pogosteje srečujejo s težavami v poslovanju. Eden izmed načinov, kako olajšati družbam poslovanje in obstoj na trgu, je lahko tudi optimizacija davčne osnove s pomočjo davčnih olajšav. Davčne olajšave so v diplomskem delu podrobno obravnavane in na praktičnem primeru gospodarske družbe AJM, okna-vrata-senčila, d.o.o. tudi predstavljene. Prav tako je predstavljen vpliv pravnoorganizacijske oblike subjekta na obdavčitev. Ker gospodarske družbe največkrat poslujejo v različnih državah po svetu, se je avtor v diplomskem delu dotaknil tudi problema dvojne obdavčitve. Obravnavano tematiko je avtor želel približati vsem osebam, ki se z obdavčitvijo pravnih oseb srečujejo, predvsem pa je želel davčne zavezance opozoriti na pomen davčnih olajšav v času finančne krize.
Keywords: davek od dohodkov pravnih oseb, neposredni davek, rezident, nerezident, davčna osnova, davčna stopnja, davčne olajšave, dvojna obdavčitev, pravnoorganizacijska oblika subjekta, davčni odtegljaj
Published: 27.08.2013; Views: 1229; Downloads: 180
.pdf Full text (1,01 MB)

4.
VPLIV IZBIRE PRAVNOORGANIZACIJSKE OBLIKE NA OBDAVČITEV ODVETNIKA
Nejc Miložič, 2016, master's thesis

Abstract: Odvetništvo je kot del pravosodja samostojen poklic. Skladno z zakonom o odvetništvu lahko odvetnik opravlja dejavnost v različnih pravnoorganizacijskih oblikah. V magistrski nalogi sem predstavil pravnoorganizacijske oblike v katerih se lahko izvaja odvetniška dejavnost, hkrati pa sem se osredotočil predvsem na davčni vidik opravljanja odvetniške dejavnosti v posamezni pravnoorganizacijski obliki. Nadalje sem opisal zakonske novosti, ki so iz davčnega vidika aktualne za opravljanje odvetniške dejavnosti. Želja vsakega podjetnika in tudi odvetnika je v maksimiranju zaslužka, zato sem skozi izračune in primerjavo želel najti pravnoorganizacijsko obliko, ki je za odvetnika najugodnejša. Ugodnost izbire pravnoorganizacijske oblike je podvržena večim dejavnikom, zato je določena oblika za odvetnika enkrat ugodnejša, drugič pa manj ugodna.
Keywords: odvetnik, davek, dohodnina, pravnoorganizacijska oblika, prihodki, odhodki, davčna osnova, zavezanec
Published: 19.09.2016; Views: 598; Downloads: 256
.pdf Full text (794,98 KB)

5.
SODNA PRAKSA O POJMU GOSPODARSKA POGODBA
Kimi Donko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je podrobnejša predstavitev pojma gospodarske pogodbe in z njim povezane tematike. Pomemben poudarek je na primerih iz sodne prakse, ki dajejo praktičen vpogled v jasno in pregledno zastavljene okvirje teorije in nam pomagajo razumeti kompleksnost pojma gospodarske pogodbe in gospodarskih subjektov. Teoretični del je zastavljen tako, da bralca uvede v vsakega od pojmov, ki nas pripeljejo do praktičnih primerov. Pri razumevanju praktičnih primerov je pomembno, da imamo izoblikovano predstavo o temi, katero obravnavajo posamezni primeri, povzeti iz sodne prakse slovenskih sodišč.
Keywords: gospodarska pogodba, gospodarski subjekt, dualizem, obligacija, pridobitni namen, pravnoorganizacijska oblika, odplačnost.
Published: 02.12.2016; Views: 926; Downloads: 169
.pdf Full text (527,90 KB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica