1. Uporabnost tehnologije blockchain v zemljiški knjigiJovana Pajkovska, Kristjan Zahrastnik, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Blockchain bi lahko revolucionarno spremenil vodenje zemljiškoknjižnega sistema v Sloveniji, saj bi imel zmožnost povečati preglednost, varnost in učinkovitost. Glede na to, da lahko trajno beležimo transakcije in decentraliziramo dostop, se lahko izognemo napakam in zmanjšamo birokracijo v tem, kar je pogosto zapleten proces. Po drugi strani pa, čeprav blockchain veliko obeta, prinaša tudi pomembne pravne izzive, ki zahtevajo pravne spremembe, zlasti na področju varstva podatkov. Poleg tega so se pojavile dileme glede pravne veljavnosti tovrstnih digitalnih zapisov in tega, ali je treba spremeniti zakonodajo, da bi omogočili nemoteno implementacijo blockchaina v pravni sistem. Večina držav je izbrala pristop »počakaj in poglej«, kar je postala običajna praksa pri oblikovanju stališč do novih tehnoloških rešitev. Prispevek obravnava obstoječe pravne ukrepe, ocenjuje morebitne koristi in slabosti ter analizira prakse v državah, ki so že uvedle blockchain v zemljiške knjige.
Keywords: blockchain, zemljiška knjiga, implementacija tehnologije blockchain, pravni izzivi, primerjalni vidik
Published in DKUM: 02.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (243,01 KB)
This document has many files! More... |
2. Kriva ovadba za kaznivo dejanje in stigmatizacija posameznika v družbenem okolju : magistrsko deloMarinja Kuhnar, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava kaznivo dejanje krive ovadbe kot specifično obliko zlorabe kazenskega pregona, ki ima lahko resne posledice za posameznika in negativno vpliva na delovanje pravne države. Analiza magistrskega dela je osredotočena na pravno opredelitev kaznivega dejanja krive ovadbe, njegove konstitutivne elemente ter razmejitev do sorodnih kaznivih dejanj, zlasti obrekovanja in krive izpovedbe.
Posebna pozornost je namenjena zahtevnosti dokazovanja krivde, ki predstavlja enega temeljnih elementov navedenega kaznivega dejanja. Podrobneje so obravnavani direktni naklep, zavest o neresničnosti navedb in voljna komponenta – torej namen sprožiti kazenski postopek zoper osebo, za katero naznanitelj ve, da kaznivega dejanja ni storila.
Ključna elementa kaznivega dejanja krive ovadbe sta (1) zavest storilca, da ovadena oseba ni storila kaznivega dejanja in (2) zavedanje o neresničnosti navedb, ki jih podaja izključno z namenom, da zoper ovadeno osebo sproži kazenski postopek. Prav ti elementi ločujejo kaznivo dejanje krive ovadbe od dobronamernih, a neutemeljenih ovadb.
Poseben pomen se pripisuje utemeljitvi, zakaj je pomembno, da je kaznivo dejanje krive ovadbe izrecno urejeno v Kazenskem zakoniku. Jasna in nedvoumna pravna opredelitev prispeva k varovanju posameznikove pravne varnosti ter integritete kazenskega postopka. Le s takšno opredelitvijo je mogoče učinkovito razlikovati med dobronamernimi, a neutemeljenimi ovadbami, ter tistimi, katerih cilj je zloraba pravosodnega sistema.
Kriva ovadba kot zloraba kazenskega pregona ne povzroča zgolj hudih posledic za posameznika, temveč spodkopava tudi temeljna načela pravne države. Zato se naloga osredotoča tudi na družbene in psihološke posledice neupravičenega vpletanja posameznika v kazenski postopek, pri čemer so posebej izpostavljene stigmatizacija, izguba ugleda in socialna izključenost.
Naloga osvetljuje tudi učinkovitost zaščitnih mehanizmov, ki jih slovenski pravni red zagotavlja posamezniku v primeru neutemeljenega kazenskega pregona.
Keywords: kazenska odgovornost, kriva ovadba, kaznivo dejanje, kazenski postopek, pravni vidik stigmatizacije, zloraba kazenskega postopka, dokazni standard v kazenskem postopku
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 31
Full text (1,02 MB) |
3. Pravni vidiki in stališča do ceplenja proti covidu-19 pri zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravniKarin Kramberger, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Med pandemijo covid-19 je bilo cepljenje zdravstvenih delavcev ključnega pomena zaradi njihove visoke izpostavljenosti tveganju in vloge zgleda ostalim. Raziskava na zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravni je pokazala visoko naklonjenost cepljenju, neodvisno od stopnje izobrazbe, medtem ko so leta delovne dobe imela pomemben vpliv.
Metode: Empirični podatki so bili pridobljeni preko anketnega vprašalnika zaprtega tipa, med 81 zaposlenimi in analizirani z uporabo programov Microsoft Office Excel 2010 in SPSS Statistics 29.
Rezultati: Rezultati razkrivajo, da večina meni, da so družbeni pozivi k cepljenju na robu pravne spornosti, kar nakazuje na kompleksen vpliv pravnih vidikov in stališč do cepljenja. Ta ugotovitev odpira nadaljnje raziskave o vlogi poznavanja pravnih vidikov pri oblikovanju stališč do cepljenja proti covid-19. Hipoteza, da se mlajši v večji meri odločajo za cepljenje, ponuja pomemben vpogled v strategije za povečanje stopnje cepljenja v prihodnosti.
Razprava in sklep: V zaključnem delu smo poskušali najti povezavo med pravnimi vidiki in stališči do cepljenja proti covidu-19 pri zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravni. Večina udeležencev je bila cepljena, več kot polovica udeležencev pa je menila, da so bili nagovori družbe k cepljenju proti covidu-19 pravno sporni.
Keywords: pravni vidik, stališča, COVID-19, cepljenje, zdravstveni delavci na primarni ravni
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 135; Downloads: 47
Full text (1,18 MB) |
4. |
5. Uporaba službenih psov in službenih konj pri varovanju javnih zbiranjAdil Huselja, 2007, published professional conference contribution Keywords: policija, službeni psi, službeni konji, konjenica, javna zbiranja, javni red in mir, policijske naloge, pravni vidik, Slovenija
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 181; Downloads: 28
Full text (607,13 KB) |
6. Odprta pravna in etična vprašanja glede legalizacije medicinske konoplje za uporabo v paliativni oskrbi : magistrsko deloVesna Žebrek, 2022, master's thesis Abstract: Konoplja velja za učinkovito rastlino, ki se lahko uporablja v prehrambni, industrijski in medicinski panogi. Njene pozitivne učinke so potrdile tudi določene raziskave ter tako pripomogle k postopni legalizaciji konoplje, ki je potekala na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. Uporaba konoplje se je tako zakonsko uredila za medicinske, znanstveno-raziskovalne in učne namene.
Ob delni zakonski ureditvi uporabe konoplje pa se postavi vrsto pravnih in etičnih vprašanj. Predvsem je za vsakega posameznika pomembno, za katera zdravstvena stanja se bo lahko uporabljala. Različna farmacevtska podjetja so že začela razvijati zdravila na osnovi konoplje, ki lajšajo simptome določenih bolezni, ampak so za posameznika težko dostopna zaradi nacionalnih ureditev, ki določajo avtorizacijo zdravila. Takšna ureditev močno vpliva na terminalno bolne, ki potrebujejo takojšnjo pomoč. Rešitev za takšne bolnike bi bila v legalizaciji gojenja konoplje, saj bi tako hitreje prišli do sestavin, ki so potrebna za zdravila in hkrati zmanjšala odvisnost od uvoza.
Takšna ureditev ni samo pri nas, ampak velja za vse članice Evropske unije in podpisnice različnih mednarodnih konvencij. Iz primerjalno pravne analize je razvidno, da v državah članic Evropske unije velja standard, ki ga morajo spoštovati pri urejanju legalizacije konoplje. Za razliko od evropske ureditve, imajo v zvezni državi Kalifornija celovito urejeno področje uporabe, posedovanja in gojenja konoplje za medicinsko in za rekreativno (osebno) uporabo.
Poleg pravnih vprašanj se ob urejanju delikatnega področja postavljajo tudi določena etična vprašanja, ki posledično vplivajo na zakonsko ureditev. Predvsem se postavljata dve glavni vprašanji, in sicer kdaj končati zdravljenje terminalnega bolnika in začeti lajšati bolečine in zakaj je konoplja uvrščena pod substance, ki jih je potrebno strogo regulirati, medtem ko so druge substance, ki močno vplivajo na človeško telo, prosto dostopne.
Raziskovanje vplivov konoplje na človeško telo je v polnem razsegu, zato bo moralo pravo slediti novim dokazom in celovito urediti to področje. Pomembno je, da bo zakonodajalec ob sprejemanju ali dopolnjevanju zakonov prisluhnil zdravstveni in farmacevtski stroki.
Keywords: medicinska konoplja, paliativna oskrba, pravni vidik, etični vidik, zakonodaja, lajšanje bolečin, pozitivni učinki.
Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 756; Downloads: 231
Full text (895,61 KB) |
7. Vidiki obravnave minimalne plače v republiki slovenijiSebastijan Nemeček, 2020, master's thesis Abstract: Institut minimalne plače ob vsaki uskladitvi vzbudi družbene diskusije o upravičenosti njene višine in samega obstoja. Ekonomski vidik obravnave minimalne plače velja za enega od osrednjih, za njegov vsebinski antagonizem glede predmeta obravnave pa je mogoče izvor iskati v ekonomski šoli, v katero se šteje osebo, ki argumentira stališče. Osrednja ekonomska področja razprave, na katere pozitivno, negativno ali nasploh vpliva minimalna plača, pa so višina zaposlenosti, obstoj pravnih subjektov in vpliv na cene dobrin lokalne ali globalne ravni. Poleg omenjenega vidika izredno visoko vrednostno konotira moralni vidik. Ta se osredotoča na vprašanje odnosa družbe do revščine, katere obstoj, kot pravi argument zagovora minimalne plače, naj bi preprečila minimalna plača kot oblika sredstva socialne varnosti. Vendar obeh vidikov, ki veljata za osrednja pri razpravi o minimalni plači, ni mogoče obravnavati prirejeno, niti izjemoma – imata namreč moralni vidik primata argumentacije. Tako v magistrskem delu obravnavamo oba omenjena vidika, vključno s splošno pravno opredelitvijo instituta minimalne plače. Pri opredelitvi vidikov pa poleg teoretičnih navedb področij, na katere ima vpliv minimalna plača, v ospredje postavljamo vsebinske argumente zagovornikov in nasprotnikov instituta minimalne plače glede obstoja in višine minimalne plače. Poleg teoretične opredelitve vidikov pa v raziskovalnem delu analiziramo prejete podatke respondentov glede minimalne plače. Zastavljeni cilji raziskovalnega dela obsegajo zadovoljitev osnovnih in želenih potreb respondentov, njihovo poznavanje instituta minimalne plače ter predvsem njihov vidik glede obstoja in višine minimalne plače.
Keywords: minimalna plača, pravni vidik minimalne plače, ekonomski vidik, moralni vidik, družbeno gospodarska ureditev
Published in DKUM: 02.06.2020; Views: 1234; Downloads: 163
Full text (2,11 MB) |
8. Primerjalno pravni vidik družbene odgovornosti v javnih podjetjihSara Harinski, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo tematiko družbene odgovornosti podjetja. Najprej definiramo osnovni pojem družbene odgovornosti podjetja. Teoretičnim spoznanjem nudimo nadgradnjo s študijo primera, treh podjetij. Nadalje proučujemo družbeno odgovornost podjetja z vidika prava in jo primerjamo med podjetji, s katero želimo ugotoviti katero podjetje je bolj družbeno odgovorno in katero manj. Pri študiji primera se posvetimo podjetjem OKP, d. o. o., Snaga, d. o. o. in Remondis. Opišemo vsako podjetje, predstavimo ključne osebe v vsakem podjetju ter opišemo družbeno odgovornost. Poskušamo ugotoviti, katero podjetje je bolj družbeno odgovorno in katero manj. Zanima nas tudi, ali so odnosi med sodelavci, ki sodelujejo v podjetju ključnega pomena, za uspešno poslovanje podjetja
Keywords: družbena odgovornost podjetja, ključne osebe v podjetjih, pravni vidik družbene odgovornosti, primerjalno pravni vidik DOP, OKP, d. o. o., Snaga, d. o. o., Remondis
Published in DKUM: 04.03.2019; Views: 15654; Downloads: 111
Full text (742,26 KB) |
9. Ekonomsko-pravni vidiki na področju razvojnega financiranja gospodarstva v Sloveniji : pregled in analiza ZSIRBMatevž Rašković, 2010, original scientific article Abstract: Kot so pokazali dogodki ob nedavni svetovni finančni krizi in njenem razmahu v gospodarstvu, tudi v Sloveniji delovanje finančnih trgov ne more biti v celoti prepuščeno samo tržnim silam, saj banke in druge zasebne finančne institucije zasledujejo predvsem lastne, predvidoma kratkoročne profitne interese ter ne želijo oz. niso sposobne ustreznega financiranja vseh gospodarskih aktivnosti (npr. mala in srednja podjetja oz. MSP). Interesi zasebnega bančnega sektorja, kot temeljnega finančnega alokacijskega mehanizma v Sloveniji, so lahko oz. so pogosto v nasprotju z interesi širše družbe in njene blaginje. Zlasti na področju t. i. razvojnega financiranja gospodarstva, ki predstavlja nekakšno »vmesno« območje med delovanjem zasebnega finančnega sektorja na eni strani ter čistimi državnimi transferji na drugi strani, se pojavlja t. i. tržna vrzel ter številne nepravilnosti in asimetrije na posameznih področij financiranja pomembnih socio-ekonomskih aktivnosti s širšimi družbenimi eksternalijami. Namen prispevka je opredeliti koncept razvojnega financiranja gospodarstva ter orisati posamezne ekonomsko-pravne vidike na področju ureditve razvojnega financiranja pri nas. V okviru omenjenega se prispevek osredotoča zlasti na pregled in analizo posameznih določil Zakona o slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) ter predlaga posamezne izboljšave obstoječe pravno-ekonomske ureditve.
Keywords: razvojna strategija, financiranje, ekonomski razvoj, pravni vidik
Published in DKUM: 23.07.2018; Views: 955; Downloads: 49
Full text (351,48 KB) |
10. Pravni in ekonomski vidik nagrajevanja zaposlenih v Sloveniji v primerjavi z Veliko BritanijoZlatko Zver, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem projektu se ukvarjamo z vidikom nagrajevanja zaposlenih v gospodarskem sektorju. Delo temelji na deskriptivni metodi. Podatki, ki so bili obdelali v praktičnem delu diplomskega projekta, so statistične narave. Z metodo interpretacije smo podali razlago iz pridobljenih statističnih podatkov. Namen dela je primerjati vidik plačnega sistema in nagrajevanja zaposlenih, kjer se predvsem osredotočimo na nagrade za poslovno uspešnost, in sicer na področju Slovenije v primerjavi z Veliko Britanijo. Najprej tako opredelimo temeljne opredelitve nagrajevanja, kjer opredelimo finančno in nefinančno nagrajevanje. Predstavimo tudi delovno in poslovno uspešnost ter nagrajevanje v povezavi z obema. Nato vidik nagrajevanja razčlenimo glede na vidik obravnave, in sicer ekonomski in pravni vidik. Sledi primerjalna analiza nagrajevanja zaposlenih v Sloveniji v primerjavi z Veliko Britanijo. V nadaljevanju ugotavljamo, kakšne možnosti in kakšna orodja ima delodajalec na razpolago ter kako naj jih uporabi, da bo sistem nagrajevanja zadostil vsem pravnim okvirjem in da bo hkrati tudi ekonomsko učinkovit.
Keywords: nagrajevanje zaposlenih, pravni vidik, ekonomski vidik, ureditev plač, Slovenija, Velika Britanija
Published in DKUM: 07.11.2017; Views: 1631; Downloads: 109
Full text (554,59 KB) |
